Višino predlaganega zvišanja minimalne plače v letu 2022 je danes sporočil minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Janez Cigler Kralj. Uskladitev bo enaka višini rasti cen življenjskih potrebščin v lanskem letu, torej predvidoma za 4,9 odstotka na 1074,43 evra bruto, je sporočil po posvetu s socialnimi partnerji.

Na GZS so ob tem spomnili, da je minimalna plača že lani porasla za 8,9 odstotka, pri čemer je bila decembrska medletna inflacija negativna, cene so se namreč v primerjavi z decembrom 2019 znižale za 1,1 odstotka. Posledično se je torej minimalna plača lani realno okrepila za desetino. Opozorili so, da smo že sedaj na vrhu v EU po razmerju med minimalno in povprečno plačo, instrument minimalne plače pa da opravlja svojo vlogo, saj je stopnja tveganja revščine zaposlenih po podatkih za leto 2019 pri nas 3,4-odstotna, kar je 15-krat manj kot pri brezposelnih.

Na Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (OZS) imajo manj pomislekov. Njen predsednik Branko Meh je danes ob robu srečanja z novinarji v Ljubljani povedal, da se zavzemajo za dostojne plače za ljudi, ki delajo v obrti in podjetništvu. "V OZS smo ves čas za dostojne plače za dostojno delo. Ne ukvarjamo se toliko z minimalno plačo, razumemo pa velika podjetja, za katera dvig minimalne plače za pet ali deset odstotkov pomeni veliko. Nekateri opozarjajo, da bodo, če bo do takšnega dviga prišlo, primorani tudi odpuščati," je še pred ministrovo napovedjo, da se bo minimalna plača letos zvišala za 4,9 odstotka, dejal Meh.

Na GZS ocenjujejo, da bodo številna podjetja tolikšen dvig minimalne plače težko prenesla. V letu 2021 so se namreč močno povečale cene surovin, naftnih derivatov in kasneje še električne energije in zemeljskega plina, kar je imelo velik vpliv na dvig vhodnih cen pri podjetjih in bo bistveno otežilo poslovanje tudi v tekočem letu.

Višino uskladitve minimalne plače določa zakon o minimalni plači, in sicer najmanj v višini inflacije. Na GZS ob tem pričakujejo, da se bo država po vzoru iz leta 2021 odpovedala dodatnim prihodkom iz naslova dviga minimalne plače in bo del dviga v obliki subvencije v pavšalnem znesku 30 evrov na zaposlenega mesečno namenila najbolj prizadetim podjetjem.

S tem bi podjetja po besedah izvršnega direktorja GZS Mitje Gorenščka pridobila nekaj časa za uskladitev prodajnih cen in prilagoditev poslovanja na višje stroške. Sicer pa bi se lahko minimalna plača še dodatno povečala s sprejetem predloga novele zakona o dohodnini, so spomnili in dodali, da bi to lahko pomembno dvignilo kupno moč in stabiliziralo domače povpraševanje tudi v primeru slabšanja epidemiološke slike. Dodatno na GZS predlagajo, da bi od 1. marca do konca leta 2022 veljala nižja osnova za obračun socialnih prispevkov zaposlenih, kot je določeno v pokojninskem zakonu, in sicer v višini nove minimalne plače.

ZSSS in Pergam za višji dvig minimalne plače

Dvig minimalne plače pa bi moral biti po mnenju Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) višji. Enako menijo tudi v Pergamu, kjer tako kot v ZSSS opozarjajo, da bi se lahko pri tem upoštevali tudi drugi makroekonomski kazalci, ne le rast cen življenjskih potrebščin.

Socialni partnerji so na današnjem drugem krogu posvetovanja socialnih partnerjev o višini minimalne plače v letu 2022 po pojasnilih predsednice ZSSS Lidije Jerkič predstavili vsak svoje argumente, pri čemer "kot običajno do soglasja ni prišlo". Kot je povedala za STA, so predlagali 10,65-odstotno zvišanje.