Ob tem so v vladi navedli, da je komunistično nasilje na ozemlju Slovenije od poletja 1941 do januarja 1946 zahtevalo na deset tisoče nasilnih smrti civilistov in vojnih ujetnikov. "V desetletjih komunistične vladavine z vsemi oblikami kršenja človekovih pravic in svoboščin pa je prizadelo še več kot sto tisoč prebivalcev Slovenije," so zapisali na vladi.

Komunistični umori posameznikov in družin so se pričeli jeseni 1941. Prvi množični komunistični pomor slovenskih civilistov pa je bil 17. maja 1942, ko so partizani v soteski Iške južno od Ljubljane umorili 53 ljudi. Od tega je bilo 49 Romov in štiri žrtve slovenske narodnosti, navajajo in dodajajo: "Pomor je podrobno raziskan in zgodovinsko dokumentiran."

"Vladna komisija za vprašanja prikritih grobišč je leta 2017 izkopala posmrtne ostanke žrtev. Povzročitelji so znani, to so partizani 1. čete Šercerjevega bataljona. Edina Rominja, ki je uspela pobegniti iz Iške, je bila kasneje umorjena na Gornjem Igu."

Ob tem vlada opisuje, da je bilo med žrtvami 26 odraslih (večinoma v starosti od 20 do 30 let; 14 moških in 12 žensk, ena je bila v osmem mesecu nosečnosti), dva mladostnika v starosti od 15 do 17 let in 24 otrok, mlajših od 15 let.

"Ti zločini so dosegli vrh po koncu druge svetovne vojne, spomladi 1945, ko je bilo v nekaj tednih umorjenih več kot 15.000 ljudi oziroma odstotek prebivalstva tedanje Slovenije. Poleg tega je bilo umorjenih več deset tisoč vojnih ujetnikov in civilistov hrvaške, nemške, srbske, črnogorske, bošnjaške, italijanske in drugih narodnosti," so zapisali v obrazložitvi. Spomnili so, da je Republika Slovenija nekaterim svojcem umorjenih izplačala odškodnine in jih rehabilitirala, raziskanih in urejenih je dobršen del prikritih morišč in grobišč, slovenske žrtve pa so poimensko popisane.

Kljub temu na vladi menijo, da še vedno ni uveljavljen spomin na trpljenje beguncev, izgnancev nemške in italijanske manjšine, žrtev nasilja tajne politične policije, koncentracijskih in drugih taborišč ter stalinističnih sodnih procesov.

BONUS VIDEO: Kako razširjena je zasvojenost z drogami med mladimi?

"V več sto tisoč lahko štejemo žrtve razredne vojne proti zasebni lastnini, zasebnemu podjetništvu, boja proti veri in cerkvi in zaradi kolektivizacije kmetijstva. Prav tako še niso preštete žrtve vseh, ki so skušali ohraniti svojo svobodo in prepričanje v nasprotju z voljo komunističnih oblasti," so zapisali na vladi in zaključili svojo obrazložitev:

"Žal samostojna Republika Slovenija vedenja o razsežnosti komunističnega nasilja kot tudi občutljivosti do žrtev in preganjanih ni zmogla v zadostni meri vnesti v kolektivno zavest, zato je tudi odnos do žrtev komunističnega totalitarizma še vedno, ali celo čedalje bolj nepieteten."