Predlog zakona o verski svobodi, ki ga DZ obravnava po skrajšanem postopku, sledi odločbi ustavnega sodišča iz leta 2010. Ustavno sodišče je namreč med drugim razveljavilo zakonsko določbo, ki je kot pogoj za registracijo verske skupnosti določala najmanj 100 polnoletnih članov, ki so državljani Slovenije ali tujci s stalnim prebivališčem v Sloveniji, ter najmanj 10 let delovanja skupnosti pri nas.

Pri predlagani noveli gre po besedah državnega sekretarja na ministrstvu za kulturo Aleša Črniča za zapolnitev pravne praznine, ki je nastala po omenjeni odločbi ustavnega sodišča. Kot je pojasnil, so se pri določanju števila za pogoj za registracijo odločili za število, večje kot tri, ki sicer predstavlja minimum pri združevanju, ker registracija verske skupnosti prinaša nekatere pravice. Predlagano število pa je manjše kot 20, ker po podatkih iz družboslovnih raziskav 40 odstotkov religijskih in duhovnih skupin, ki delujejo pri nas, šteje manj kot 20 članov.

Za opozicijo število prenizko

Opozicijski poslanci so prepričani, da je število 10 prenizko, in so izrazili podporo predlaganemu amandmaju poslanske skupine NSi, s katerim bi kot pogoj za registracijo postavili število 20. Kot je dejala Ljudmila Novak (NSi), bi sicer lahko versko skupnost registrirali že dve družini. Da je meja "izjemno nizka", je dejal tudi Janez Ribič (SLS). Jožef Jerovšek (SDS) pa je ob tem opozoril, da se prenizek pogoj za registracijo verske skupnosti lahko tudi zlorablja.

Po mnenju Drgana Bosnića (PS) pa je problematično povezovati svobodo s številom. Kot je dejal, ga tudi ne skrbi, da bi prihajalo do zlorab, saj bi bilo te hitro opaziti. Tudi Majda Potrata (SD) se je vprašala, koliko je sploh smiselno posegati v ustavno pravico do združevanja in kako. Po njenem mnenju je bistven sistem financiranja, ki pa je utemeljen na številu pripadnikov skupnosti. Ob tem je spomnila tudi, da so v SD v enem od preteklih zakonskih predlogov kot pogoj za registracijo predlagali število tri.

V državnem svetu predlagali število tri

Poslanec narodnih skupnosti Laszlo Göncz pa, kot pravi, pogoja za registracijo ne bi omejil številčno, saj je določanje kakršnega koli števila lahko sporno. Po njegovem mnenju bi se morali uporabljati drugačni kriteriji. S tem se strinja tudi predstavnik državnega sveta Stanislav Pejovnik, ki prav tako meni, da je postavljanje kakršne koli številke arbitrarno dejanje. V državnem svetu so zato kot pogoj za registracijo predlagali število tri.

Tako koalicijske kot opozicijske poslance je zanimalo, zakaj predlagatelj v noveli ureja samo področje pogojev za registracijo verskih skupnosti, saj je ustavno sodišče razveljavilo tudi določbe, povezane z zaposlovanjem duhovnikov v bolnišnicah in zaporih. Črnič je ob tem pojasnil, da na ministrstvu že pripravljajo celovito spremembo zakona, ki bo poleg navedenega področja uredila "še kak drug problem", kot je, denimo, financiranje verskih skupnosti, ki zdaj temelji na podatkih iz popisa prebivalstva iz leta 2002. Predlog zakona bo po njegovih besedah kmalu na mizi.