Z zdravstvenim varstvom oziroma zdravstvenimi storitvami je zadovoljnih skoraj 35 odstotkov anketirancev, še 20 odstotkov jih je zelo zadovoljnih. Na drugi strani je nezadovoljnih ali zelo nezadovoljnih manj kot 15 odstotkov anketirancev.

Še boljše mnenje so izrazili o svojem osebnem zdravniku, saj je več kot polovica vprašanih z njim zelo zadovoljnih, dobrih 30 odstotkov je zadovoljnih, nezadovoljnih in zelo nezadovoljnih pa je 2,7 oziroma 0,8 odstotka, je pokazala anketa. Zdravstvene storitve so tako dobile oceno 3,59, primarno zdravstvo pa 4,35.

Očitno anketirani hkrati menijo, da so bile pred nekaj leti zdravstvene storitve še boljše. 41 odstotkov jih je namreč dejalo, da se je zdravstveno varstvo v zadnjih letih poslabšalo. Za odstotno točko več kot teh je tistih, ki ocenjujejo, da se stanje ni spremenilo, samo 13 odstotkov pa jih meni, da se je kakovost povišala.

Med skupinami prebivalstva pri teh ocenah ni velikih razlik. Moški so nekoliko bolje ocenili zdravstvene storitve in napredek zdravstvenega sistema kot ženske, med ljudmi iz ruralnega okolja pa je nekoliko več prepričanih, da se sistem izboljšuje, kot med prebivalci mest.

Mlajši od trideset let v večji meri kot starejši menijo, da se kakovost sistema ne spreminja ne na boljše ne na slabše, univerzitetno izobraženi pa so bolj kot manj izobraženi prepričani, da se kakovost storitev niža. Še največja razlika pri ocenah zdravstva je med ljudmi, ki vlado ocenjujejo kot uspešno, in tistimi, ki menijo, da je vlada neuspešna. Slednji zdravstvo vidijo bolj črnogledo, še kaže anketa.

Anketa kaže na precej visoko stopnjo zadovoljstva bolnikov z zdravniškim delom, vendar so osebni zdravniki dobili boljše ocene kot zdravniške storitve nasploh. S prvimi je zadovoljnih ali zelo zadovoljnih 83 odstotkov anketirancev, z drugimi pa 55 odstotkov. Še nekoliko boljše ocene kot zdravniki so dobile medicinske sestre.

Telefonsko anketo Vox populi je za časnika Dnevnik in Večer ter RTV Slovenija med 10. in 12. decembrom na vzorcu 700 oseb opravila agencija Ninamedia.