Kot pojasnjuje Jožica Trošt Krušec, zastopnica pacientovih pravic, je pretežni del njenih aktivnosti svetovanje na področju zdravstvenih pravic, manjši pa predstavlja nezadovoljstvo zaradi domnevnih kršitev pravic iz zakona o pacientovih pravicah. "V času covid obdobja in še vedno se kdo oglasi, ki se pritožuje, da ne uspe z mnogimi telefonskimi klici urediti naročila pri osebnem zdravniku, ker ambulanta ni odzivna, da ambulante ne odgovarjajo ažurno ali pa sploh ne odgovarjajo na elektronska sporočila. Včasi se kdo potoži, da si na primarni ravni medicinska sestra pri osebnem zdravniku dovoli pretirano triažiranje in da pacienta sploh ne "spusti" do osebnega zdravnika."

Pritožbe se nanašajo tudi na čakalne dobe za obisk osebnega zdravnika - te so včasih nerazumno dolge, tudi 14 dni in več. To velja tudi za sekundarni in terciarni nivo zdravstva, kjer se pacienti pritožujejo zaradi "še vedno dolgih ali zelo dolgih čakalnih dob in nesporočanja terminov oddane napotne listine v zakonskem roku". Rok za sporočitev termina zdravstvene obravnave je sicer najkasneje osmi dan po oddaji napotne listine.

Po besedah Trošt Kruščeve je prisotna neopravljena pojasnilna dolžnost na vseh ravneh zdravstva, kar je tudi glavni vzrok večine pritožb. "Če pacient nima dovolj informacij o svojem zdravstvenem stanju, šteje tako zdravstveno oskrbo za neprimerno in nekakovostno. Oziroma obratno: če bi se pojasnilna dolžnost dosledno izvajala, bi bilo veliko manj nezadovoljstva zaradi domnevno neprimernih in nekakovostnih zdravstvenih oskrb."

Natančnejših statistik za Obalno področje ni, saj se statistika svetovanja in ostalih pristojnosti zastopnika ne vodi po območju, ampak za celotno območje delovanja – v primeru Trošt Kruščeve za Obalo in Kras ter ostale dele Slovenije, kolikor se nanjo obrnejo ljudje iz ostale Slovenije. Pri izbiri zastopnika namreč ni krajevne pristojnosti.

Zastopnik pacientovih pravic sicer ne obravnava pritožb pacientov - te se obravnavajo pri izvajalcih zdravstvene dejavnosti -  ampak ima svetovalno vlogo za pritožnike, lahko pa je s pritožnikom prisoten na obravnavi pritožbe. Ima pa pristojnost "neformalnega posredovanja pri izvajalcih", kjer lahko v imenu pacienta, na podlagi njegovega pooblastila, razreši "pritožbeno vsebino" s pogovorom z določenim zdravnikom, vodstvom zdravstvenega doma ali bolnišnice.  V kolikor se na prvi stopnji ne doseže dogovorna rešitev, se lahko pacienti pritožijo na Komisijo za varstvo pacientovih pravic.