V raziskavo je bilo vključenih 495 ljudi (87,9 odstotka jih je bilo opredeljenih kot heteroseksualnih). Udeleženci so priznali, da so medtem, ko so bili v resni zvezi, varali, in odgovorili na vprašanje, zakaj so to storili. Analiza je razkrila osem ključnih razlogov za varanje: jeza, samopodoba, pomanjkanje ljubezni, nizka predanost, potreba po raznolikosti, zanemarjanje, spolna želja in situacija. Ti razlogi niso vplivali le na to, zakaj so ljudje varali, ampak tudi na to, kako dolgo so to počeli, na njihov spolni užitek, na čustveni vložek v afero in na to, ali se je resna zveza zaradi afere zaključila.

Čeprav večina varanja vključuje seks, gre redko samo za seks. Večina udeležencev je čutila neko obliko čustvene navezanosti na ljubimko/ljubimca, ki je bila bistveno pogostejša pri tistih, ki so poročali, da trpijo zaradi zanemarjanja ali pomanjkanja ljubezni v svoji primarni zvezi. Približno dve tretjini udeležencev (62,8 odstotka) je priznalo, da izraža svojo naklonjenost do ljubimke/ljubimca. Približno enak delež udeležencev (61,2 odstotka) je z ljubimko/ljubimcem imelo eksplicitne pogovore o seksu. Vsak deseti udeleženec (11,1 odstotka) je ljubimki/ljubimcu rekel: "Ljubim te". Tisti, ki so poročali, da se počutijo manj povezane s svojim primarnim partnerjem/partnerko, so v aferi doživljali večjo čustveno intimo.

Zadovoljstvo udeležencev s seksom se je razlikovalo glede na razlog za njihovo afere. Ljudje so poročali, da se počutijo bolj spolno izpolnjeni, kadar varajo zaradi želje, pomanjkanja ljubezni ali potrebe po raznolikosti. Tisti, ki so situacijo navedli kot glavni vzrok, so bili veliko manj zadovoljni. Velik del spolne aktivnosti je bil omejen na poljubljanje (86,7 odstotka) in ljubkovanje (72,9 odstotka). Študija je pokazala, da je le polovica udeležencev poročala o vaginalnem seksu.

Razlog za nezvestobo je močno vplival tudi na trajanje afere. Tisti, ki so varali zaradi jeze (na primer želja po maščevanju), pomanjkanja ljubezni ali potrebe po raznolikosti, so imeli daljšo afero kot tisti, ki so kot glavni razlog za varanje navedli situacijo (na primer pijanost in nejasno razmišljanje). Ženske so imele v povprečju daljšo afero kot moški.

Le tretjina udeležencev (med njimi je bilo več žensk kot moških), je na koncu priznala varanje svojemu primarnemu partnerju oziroma svoji primarni partnerki. Tisti, ki so varanje priznali, so pogosteje varali zaradi jeze ali zanemarjanja in ne zaradi spolne želje ali raznolikosti. To kaže na to, da je bila njihova izpoved morda prej oblika maščevanja kot potreba po tem, da si očistijo vest. Udeleženci, ki so priznali, so tudi bolj verjetno imeli trdnejši odnos z ljubimko/ljubimcem.

Medtem, ko je varanje običajno tajno početje, so bili nekateri prevaranti manj previdni kot drugi, morda namerno. Tisti, ki so varali zaradi pomanjkanja ljubezni, so šli na več javnih zmenkov in v javnosti izkazovali večjo naklonjenost do ljubimke/ljubimca. Po drugi strani pa so tisti, ki so varali zaradi situacije, bili bolj previdni, morda zato, ker so upali, da se bodo vrnili k svojemu primarnemu partnerju oziroma k svoji primarni partnerki, brez, da bi se izvedelo za njihovo afero.

Je torej afera res ubijalec zveze? Na koncu je bila usoda primarne zveze udeležencev manj odvisna od samega afere in bolj od vzroka za varanje. Varanje je bolj verjetno povzročilo konec primarnega razmerja, če je do afere prišlo zaradi jeze, pomanjkanja ljubezni, nizke predanosti ali zanemarjanja. Presenetljivo je, da se je zaradi afere končala le vsaka peta (20,4 odstotka) primarna zveza. Enako število parov (21,8 odstotka) je ostalo skupaj, kljub temu, da je primarni partner oziroma partnerka izvedel/a za afero. Nekoliko več primarnih parov (28,3 odstotka) je ostalo skupaj, ne da bi primarni partner izvedel za afero. Preostali odnosi so se razšli iz prej naštetih razlogov za varanje.

Redko je afera prešla v resno zvezo. Le ena od desetih afer (11,1 odstotka) se je na koncu prelevila v resno zvezo.