Trak sta svečano prerezala župan Občine Izola Danilo Markočič in predsednik Krajevne skupnosti Korte Edi Kleva.

Odprtje informacijske točke in arheološkega parka prihaja ob zaključku triletnega projekta Kaštelir - Prazgodovinska gradišča in etnobotanika za trajnostni turizem in razvoj podeželja - od Krasa do Kvarnerja, ki se je financiral iz Evropskega sklada za regionalni razvoj v okviru programa sodelovanja Interreg Slovenija - Hrvaška. Po besedah izolskega župana Danila Markočiča ureditev gradišča z vzpostavljenimi učnimi arheo-botaničnimi potmi predstavlja za Izolo dodano vrednost na področju turizma in ohranjanja kulturne dediščine podeželja.

"Vesel sem, da so bila v okviru projekta obujena že skoraj pozabljena gradišča in povezana s preostalimi kaštelirji v unikatno celostno ponudbo, ki bo svoj pečat dala tudi Izoli," je prepričan Markočič.

Letos so v okviru projektnih dejavnosti izdali slikanico Sveti meč pravice avtorice Tine Rožac, ki bralcu skozi zgodbo o načinu življenja nekdanjih prebivalcev kaštelirjev na zanimiv in privlačen način približa njihovo kulturo. Knjiga je na voljo v štirih jezikih in brezplačno dostopna na spletni strani Občine Izola ter v tiskani različici v informacijski točki zadružnega doma v Kortah. Oblikovani so bili tudi avtorski spominki, kot npr. kašlerski gonič, najbolj znana najdba na gradišču v Kortah.

Vodja projekta Kaštelir Astrid Prašnikar je kot glavni namen projekta izpostavila aktivno ohranjanje dediščine gradišč z njihovim ovrednotenjem, zaščito, oživitvijo ter promocijo. S projektom so predstaviti tudi tedanji način življenja, z delavnicami, festivali, tematskimi potmi, novimi turističnimi produkti in usposabljanji prebivalcev, obiskovalcev ter turističnih vodnikov pa so obudili starodavno povezanost ljudi z rastlinami.

Učilnica na prostem

"Dediščina je sedaj predstavljena na sodoben način z usmerjevalnimi informacijskimi tablami, 3D-prikazi, t. i. AR-aplikacijami (obogatena resničnost) in mobilno aplikacijo, ki nas popelje po Deželi prazgodovinskih gradič – kaštelirjev. Vanjo je vključenih 24 gradišč na slovenski in prav toliko na hrvaški strani, osem botaničnih poti ter druga naravna in kulturna dediščina, ponudniki lokalnih pridelkov in izdelkov ter štiri informacijsko-interpretacijske točke (poleg Kort še Štanjel, Rašpor in Vela Ozida), ki so postale lokalni arheološki parki," pojasnjuje Prašnikarjeva.

Zasnovano je bilo prazgodovinsko doživetje, ki poleg obiska gradišč vključuje tudi ponudbo prazgodovinske jedi, postrežene v posodi, kakršno so uporabljali nekoč. Ta je oblikovana tudi kot spominek, ki ga izdelujejo v socialno-varstvenem Domu na Krasu.

Fotookvir

Upravljanje arheološkega parka prevzema Pokrajinski muzej Koper. Njegov direktor Luka Juri je pri tem poudaril, da park predstavlja veliko pridobitev za vse občane in tudi za pokrajinski muzej, saj je njegova vsebina zanimiva za širok spekter ciljnih skupin, predvsem pa je pomemben z vidika razvoja butičnega in trajnostnega turizma.

"K ureditvi se je pristopilo s pripravo upravljavskega načrta, v katerega se je vključilo znanje in izkušnje tako stroke kot lokalnih prebivalcev," pravi Juri.

Kašlerski gonič

Informacijska točka, ki je urejena v notranjosti Zadružnega doma Korte, bo služila kot izhodišče za vodene oglede arheološkega parka, ki ga lahko obiskovalec obišče tudi samostojno, s pomočjo usmerjevalnih tabel in mobilne aplikacije. V samem arheološkem parku so v okviru projekta uredili poti in jih vzorčno tudi tlakovali, mestoma so obnovili suhozide in kažeto. Na koncu arheološkega parka je tudi didaktična točka z dvema arheopeskovnikoma, oder s sedišči za učilnico na prostem oz. prireditveni prostor ter fotookvir s figuro kašlerskega goniča.

Učinkovita izvedba projekta ne bi bila možna brez sodelovanja in pomoči lokalnih prebivalcev, so prepričani na izolski občini. Rozana Prešern in Slavica Hrvatin iz Turističnega in kulturnega društva Šparžin iz Kort sta poudarili, da so rezultati projekta že zaživeli med prebivalci. Tako bo že to soboto potekal tradicionalni Festival od Histrov do Rimljanov.