Freepik/pressfoto

Čeprav so ji zdravniki napovedovali le nekaj let življenja, jih ima Milka danes 55. Še pred rojstvom je ostala brez očeta, z ostarelo materjo pa sta se še do nedavnega prebijali skozi življenje s čiščenjem, likanjem ter prosjačenjem za ostanke hrane po restavracijah. Država jima je mesečno namenila 550 evrov. Za svoje garanje, s katerim sta si služili kruh, sta bili še denarno kaznovani, saj ju je nekdo prijavil, da delata na črno. 

Kjerkoli se je Milka pojavila, je bila deležna zasmehovanja, zbadanja, norčevanja. "Na majhni vasi, kjer sva živeli, so se otroci norčevali, za njo so metali gnile jabolke, pa kroglice papirja. Klicali so jo Milka Debilka. Jaz sem prejokala, noči in noči. Še v šoli so potem zbadali mene: 'Lej mamo Milke debilke'," je Meri začela svojo pripoved. Nato je izgubila službo v šoli. "Ni bil ravnatelj več zadovoljen z mano," pove.

A to je bil samo začetek njune agonije. "Milka te hudobije ni nikoli razumela, vedno se je smejala nazaj, bila prijazna. Ko jo enkrat sosedov fant vanjo vrgel jabolko, jo je pobrala in mu jo nesla nazaj," nadaljuje Meri. Ko je bila Milka starejša, sta se preselili v mesto, a tam mamica ni mogla dobiti službe. "Z Milko sva pomagali, čistili sva bloke, likali ljudem. Včasih je kdo rekel, da naj ne hodim več, ko je videl, kakšna je. Še pri 75 sem ribala stopnice v stolpnici, ko me je vsekalo v križu. Milka je zribala zadnji štuk. Ko je hišnikova žena to videla, je zanalašč špuknila po tleh, češ da sva nemarni. In sem morala od začetka. V vasi so res kričali 'Milka debilka'", v mestu pa se niso na glas drli, so si pa mislili isto. In je isto bolelo," Meri nadaljuje svojo izpoved.

"Skupaj ne dobiva več kot 550 evrov. Zato jaz še vedno kaj pozašijem, a me oči že izdajo. Tudi čistiva še, za zraven. Zadnjič naju je ena gospa zanalašč prijavila inšpekciji. menda je to delo na črno," pove. Plačati sta morali 250 evrov kazni, medtem ko sta za celodnevno čiščenje tistega bloka prejeli 40 evrov. "Potem sva mogli še več 'pucati', da sva plačali elektriko, pa ogrevanje, pa te položnice, ki sploh ne vem, zakaj so. Saj se znajdeva. Včasih greva v kako restavracijo prositi, če kaj ostane. Jaz ne bi šla zase, ampak Milka - ona glasno reče 'Mamca, lačna sem'. Pa tudi prosim kdaj. V bloku koga, ki vidim, da bo vrgel kifeljček stran. Ampak me velikokrat tamladi samo grdo pogledajo, pa ga vržejo."

Meri v svoji izpovedi pove še, da jo zadnje čase "štiha pri srcu". Zatem je zaradi infarkta pristala v bolnišnici, kjer so jo prvič srečali delavci Humanitarčka. "Ni želela v dom - dolgo ni nihče vedel zakaj. Potem pa smo odkrili njeno Milko," so pojasnili. 

Njuno zgodbo, ki ima zahvaljujoč društvu Humanitarček, srečen konec, lahko v celoti preberete spodaj.

Danes imata urejeno stanovanje, pomagali so jima dvigniti prihodek

Društvo Humanitarček znotraj Projekta Vida pomaga starostnikom v stiski, nekaterim že od leta 2012, drugim šele nekaj mesecev. S projektom si prizadevajo dvigniti pozornost javnosti in opozoriti na nujno potrebne sistemske spremembe. "Za te starostnike nam povedo poštarji, patronažne sestre, zdravniki, socialna služba. Včasih potrebujemo mesece, da si pridobimo njihovo zaupanje. Nosimo na prag vrečke iz trgovin, brez da bi nas povabili naprej. Ljudi je revščine sram. Sploh starostniki težko sprejmejo pomoč nekoga 'od zunaj', pa četudi komajda preživijo," so zapisali v društvu. Pomagali so tudi Meri in Milki, ki danes živita v popolnoma drugačnih razmerah.

"Sedaj imata urejeno stanovanje. Milka je vključena v skupnost, pomaga z izdelki. Meri pa ne čisti več. Tudi njun prihodek se je zahvaljujoč dodatkom dvignil. Pred tremi leti smo ju prvič peljali tudi na morje. Tam se je Milka prikupila paru, ki oddaja namestitve in sedaj sta redni gostji. Za #projektVida Meri kvačka prtičke. In smokiji - uh, teh je sedaj na tono, Milka se jih nikoli ne naje," so sporočili iz Humanitarčka. 

"Vid" je še veliko. Kako jim lahko pomagate vi?

Kot so zapisali v društvu, lahko pomagate na tri načine. Prvi način je prek portala Dobrodelko, kjer so objavljene aktualne potrebe brezomcev, starostnikov, tudi družin. 

Znotraj Projekta Vida pod okriljem Humanitarčka starostniki izdelujejo različne izdelke, kot so šali, kape in podobno. Pripravili so tako imenovane 'lunch packe', ki zajemajo: album z družbeno kritičnimi pesmimi, izdelek, ki ga je izdelal starostnik, in priloženo zgodbo starostnika, ki ga je izdelal. Vse skupaj je zapakirano kot darilce, ki ga lahko podarite nekomu v prihajajočem decembru, z nakupom v vrednosti 10 evrov pa prispevate za do tri tople obroke.

Tretji način, kako lahko pomagate, je s spremljanjem objav Humanitarčka, ko potrebujejo pomoč z razvozi, z družbo itd. "Največji manjko imamo navadno v primeru bolezni ali v času počitnic, dopustov," dodajajo. Tudi v svoji okolici lahko poiščete svojo "Vido". "Mi vam bomo pomagali z vso logistiko (VD, dopolnilno zavarovanje itd.). Kajti le tako bodo lahko imeli vsi starostniki - tudi izven Štajerske - svoje 'angele'," so zaključili.