Visoke temperature zadnjih dni predvsem pri starejših povzročajo nekaj težav. Pomoč v zdravstvenih ustanovah poiščejo predvsem zaradi omotičnosti, utrujenosti ali vrtoglavice. Hujše težave ali zapleti, zaradi katerih bi bila potrebna hospitalizacija, pri nas niso pogosti. Na merilnih mestih Nova Gorica in Otlica v Trnovskem gozdu je sicer vrednost ozona danes presegla opozorilno vrednost 180 mikrogramov na kubični meter. Podatki veljajo za širšo okolico. Preseženo opozorilno vrednost ozona pa lahko po navedbah agencije za okolje pričakujemo še vse popoldne, v večernih urah naj bi raven padla. Milijoni ljudi v zahodni Evropi pa se tudi danes dušijo v izjemni vročini, zaradi katere so že padli novi temperaturni rekordi, med drugim v Franciji, Nemčiji, na Nizozemskem in Veliki Britaniji. V belgijskem Liegu pa so že v sredo namerili rekordnih 40,2 stopinje Celzija. Osvežitev prihaja konec tedna.
ZARADI DEHIDRACIJE UMRL TRILETNIK: Vročina tudi pri nas povzročila nekaj zdravstvenih težav
Slovenija
Na jugu Avstrije je v sredo zaradi dehidracije umrl triletni otrok, ki so ga v ponedeljek nezavestnega našli v nekem vozilu, parkiranem na soncu. Otrok je vanj splezal in zaspal brez vednosti starih staršev, ki sta skrbela zanj.
Na zahodu Avstrije danes pričakujejo do 38 stopinj Celzija, v Belgiji so v sredo v Liegu z rekordnima 40,2 stopinje Celzija podrli dosedanji rekord, ki je znašal 39,9 stopinje Celzija, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Tudi v Franciji je bila minula noč verjetno najbolj vroča doslej. Najnižja povprečna temperatura je znašala 21,4 stopinje, medtem ko je bil prejšnji rekord dosežen 14. avgusta leta 2003 in je znašal 21,3 stopinje Celzija, navajajo francoski meteorologi. Vročina vlada tudi po celotni Nemčiji. Že v sredo so s 40,5 stopinje Celzija, ki je bila izmerjena na zahodu države, podrli temperaturni rekord, tega pa so izenačili tudi danes.
V Zdravstvenem domu Ljubljana posebne statistike obravnavanih primerov zaradi vročine ne vodijo, zato točne številke bolnikov, ki pridejo na urgenco zaradi težav, povezanih z visoko zunanjo temperaturo, ne poznajo, jih je pa po njihovi oceni kar veliko, je za STA pojasnil urgentni zdravnik splošne nujne medicinske pomoči Marko Zelinka.
"Prihajajo s težavami, kot so omotičnost, utrujenost, vrtoglavice, kolapsi ... Resni zapleti v smislu hudih poslabšanj kroničnih bolezni ali toplotnega udara pa so izjemno redki, tako da hospitalizacije praviloma niso potrebne," je zapisal Zelinka.
Starejši in osebe s kroničnimi boleznimi so v dneh z visoko toplotno obremenitvijo tudi sicer med bolj ogroženimi skupinami. Med njimi so še bolniki, ki jemljejo zdravila z vplivom na regulacijo telesne temperature, gibalno ovirani, nosečnice in doječe matere, dojenčki in majhni otroci ter delavci na prostem.
V ljubljanskem zdravstvenem domu ob visokih temperaturah svetujejo pitje vode, tudi če nismo žejni. "Tako se bomo lahko dovolj potili in tako zniževali telesno temperaturo. Če se zelo potimo, je priporočljiv tudi dodatek limoninega soka ter malo soli. Izogibajmo se alkoholnim, vročim in močno sladkanim pijačam," so zapisali.
Svetujejo tudi zadrževanje na hladnem, ohlajanje telesa in prostorov ter načrtovanje zunanjih aktivnosti. Pozivajo tudi, da smo pozorni na bližnje in sosede, otrok in živali pa nikoli ne puščajmo v vozilu.