Kot so navedli v skupnem sporočilu za javnost, prebivalci Slovenije kupimo 60 odstotkov več oblačil, kot smo jih pred 15 leti, skoraj tretjine pa nikoli ne oblečemo.

Po navedbah Nine Tome iz Focusa je hitra moda problematična zaradi "tempa proizvodnja-nošnja-odpadek, ki ga spodbuja". "Ocenjeno je, da se več kot polovica izdelkov hitre mode zavrže v manj kot letu dni. Na leto kupimo vsaj 100 milijard kosov oblačil, zavržemo pa jih kar 92 milijonov ton," je izpostavila in dodala, da imamo danes na svetu več oblačil, kot jih potrebujemo, da bi dostojno oblekli vse ljudi na svetu.

V luči tega je smiselno, da se njihova proizvodnja zmanjša, da postane bolj kakovostna in da se močno podaljša življenjska doba oblačilom, tudi s popravili, predelavo in izmenjavami, je še poudarila.

"V Sloveniji kljub zabojnikom za tekstil, izmenjevalnicam in prodaji v trgovinah iz druge roke še vedno večina tekstila konča v zabojnikih za komunalne odpadke, na odlagališčih ali v sežigalnicah v tujini," je ob tem opozorila Živa Lopatič iz Zavoda za pravično trgovino 3MUHE in dodala, da nakup iz druge roke pomeni, da smo se odpovedali nakupu novega oblačila in s tem zmanjšali pritisk na okolje, saj smo podaljšali življenjsko dobo staremu oblačilu.

V ZPS in Fokusu potrošnike svarijo tudi pred naraščajočim zelenim zavajanjem na področju hitre mode, kar so podkrepili z ugotovitvami neprofitne organizacije Changing Markets Foundation, ki je v poročilu iz julija 2021 razkrila, da lahko "kar 59 odstotkov vseh zelenih trditev evropskih blagovnih znamk označimo za zeleno zavajanje".

Ob tem so spomnili, da to vključuje neupravičene in zavajajoče trditve blagovnih znamk o tem, da so njihovi izdelki okolju oziroma družbi prijaznejši, kot so v resnici, kar se kaže na različne načine, kot so odkrito zavajanje, prefinjeno oglaševanje in navajanje privlačnih okoljskih trditev brez dokazov o resničnih vplivih. "Da bi podjetje postalo okoljsko in družbeno odgovorno, je potrebno mnogo več kot obljube na papirju," so še poudarili.