Na lokalnih volitvah se za mesta občinskih ali mestnih svetnikov in županov potegujejo poleg političnih strank tudi neodvisne liste in kandidati, ki želijo aktivno prispevati k vodenju in razvoju svoje občine, so zapisali v civilnem gibanju Skupaj. Podatki kažejo, da uživajo zaupanje precejšnjega dela volilnega telesa, medtem ko zaupanje v politične stranke na občinski ravni sorazmerno upada.

Na lanskih lokalnih volitvah so na primer skupine volivcev in samostojni kandidati dobili kar 32 odstotkov glasov in pridobili 37 odstotkov mandatov. Med kandidati za župane je bilo 43 odstotkov samostojnih ali predlaganih s strani skupin volivcev, med izvoljenimi župani pa je kar 58 odstotkov nestrankarskih, izpostavljajo v gibanju.

Politične stranke so financirane iz občinskih proračunov. Nasprotno pa, kljub uspehu na volitvah, civilna gibanja, skupine volivcev in samostojni kandidati ostajajo brez sistemsko zagotovljenega finančnega vira. Takšna ureditev po mnenju gibanja Skupaj diskriminira skupine volivcev, zato pristojne in odgovorne za lokalno samoupravo pozivajo k spremembi zakona o političnih strankah na tak način, da bo civilni družbi, ki nastopa na lokalnih volitvah, zagotovljen enakovreden položaj.