Preiskavo v tem delu so namreč končali in maja oddali poročilo na okrožno državno tožilstvo v Ljubljano. Gre za del preiskave, ki je zajemal le Drenikovo, ne pa tudi Sekolca, saj ta v času njunih pogovorov ni bil zaposlen na ministrstvu za zunanje zadeve, temveč je služboval na arbitražnem sodišču v Haagu.

Odgovor na ključno vprašanje, kdo je prisluškoval Sekolcu in Drenikovi, ki je danes zaposlena na ministrstvu za pravosodje, tudi po dveh letih uradno ostaja brez odgovora.

Že maja lani so kriminalisti nacionalnega preiskovalnega urada (NPU) na ljubljansko tožilstvo vložili ovadbo zoper neznanega storilca zaradi utemeljenega suma storitve kaznivega dejanja neupravičenega prisluškovanja in zvočnega snemanja. "Predkazenski postopek še vedno traja s ciljem izsleditve storilca kaznivega dejanja," so pojasnili na policiji za Siol.net. Ovadba je tako že več kot 16 mesecev na mizi okrožnega državnega tožilstva.

Državnozborska komisija za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb je prisluškovalno afero nazadnje obravnavala decembra lani. Takrat so poslanci obravnavali vmesno poročilo o zadevi in med drugim izvedeli, da Jernej Sekolec zavrača sodelovanje v preiskavi. Preklical je tudi privolitev za preiskavo dveh elektronskih naprav, ki jih je v dogovoru z njim policija najprej zasegla.

Kot je še izvedel Siol.net, so v prvih mesecih letošnjega leta kriminalisti vendarle pregledali računalnik in preostale elektronske naprave, ki jih je Sekolec uporabljal za komunikacijo s Slovenijo. Kaj so ugotovili, uradno ni znano, po neuradnih informacijah spletnega portala pa se takrat ni potrdil sum, da je bila v njegovem računalniku nameščena programska oprema za prisluškovanje.