Kako je možno, da prihaja v odmevnih kazenskih zadevah (kot pri sojenju v zadevi Balkanski bojevnik) do izločitve ključnih dokazov in to po skoraj dveh letih od začetka sojenja?

Omenjeni primer je dodobra razburkal slovensko javnost, zlasti ker je šlo za očitek kaznivega dejanja, povezanega z neupravičenim prometom s prepovedanimi drogami, ki v javnosti velja za eno najbolj nevarnih kaznivih dejanj, ter zato, ker je (prvostopenjska) sodba za veliko večino obdolženih temeljila na izločitvi dokaznega gradiva.

Zakaj sploh prihaja do izločitve dokazov v kazenskem postopku? Dokazi se lahko izločijo, zelo poenostavljeno povedano, če jih tožilstvo pridobi s kršitvijo ustavno zagotovljenih človekovih pravic (npr. poseg v zasebnost) ali s kršitvijo posebnih določil kazenskega postopka, kjer je kot sankcija določena izločitev (npr. pričanje ob odsotnosti pravnega pouka za bližnje sorodnike obdolženih). Skratka, gre za primere, ko organi pregona prekršijo ''pravila igre''. Naš sistem povzema tudi ameriško doktrino ''sadeža zastrupljenega drevesa'', tako da se izločijo tudi dokazi, ki so bili pridobljeni na podlagi nezakonitega dokaza in jih brez tega policija ne bi mogla pridobiti. Šolski primer: če žena morilca, ki ni bila poučena, da ji ni potrebno pričati zoper moža, izjavi policiji, kje se nahaja morilski nož, se lahko izloči ne le njeno pričanje, ampak tudi morilski nož, če je policija do tega noža prišla na podlagi izjave žene.

Če potegnemo primerjavo s primerom Balkanski bojevnik, če je sodišče ocenilo za nezakonite dokaze, npr. prisluhe v tujini, se lahko izločijo tudi ''slovenski'' prisluhi, če je njihova odredba temeljila na podlagi nezakonitih prisluhov iz tujine.

Zakaj pa je sodišče izločalo dokaze tako pozno, po dveh letih?

Tukaj je bilo veliko (za moje pojme neutemeljenih) očitkov politikov in javnih oseb oziroma so bili očitki napačno uperjeni zoper sodnika in ne zoper resnično odgovorne. Obramba mora načeloma zahtevati izločitev dokazov čim prej, najkasneje pred začetkom glavne obravnave oziroma sedaj na predobravnalnem naroku (razen v izjemnih primerih).

V konkretnem primeru se je vprašanje (ne)dovoljenosti dokazov, med drugim tudi prisluhov, pojavilo že v fazi preiskave, torej je bila že tedaj pod vprašaj postavljena (ne)zakonitost dokaznega gradiva. Kolikor mi je znano iz medijev, je že v preiskavi višje sodišče in celo Vrhovno sodišče RS med drugim zapisalo, da se mora o konkretnem očitku (ne)zakonitosti dokazov izvesti dokazni postopek.

Po domače povedano, če očitka o domnevni nezakonitosti ni moč preveriti na podlagi tega, kar ima sodišče v tistem trenutku v spisu, se o (ne)zakonitosti dokaznega gradiva preveri v postopku (npr. zasliševanje prič, ki so izvajale prisluhe, pogodbe, odredbe o odreditvi prisluhov ipd.), saj je le na ta način možno ugotoviti, ali je res prišlo do kršitve človekovih pravic ali ne.

V konkretnem primeru je torej imel sodnik ''zvezane roke'', saj ni imel dokazila o tem, da bi lahko preveril, ali so npr. prisluhi iz Srbije zakoniti ali ne. Kolikor mi je znano iz poročanja medijev, je potreboval dokazila iz Srbije in ker mu srbski kolegi tega kljub večkratnim pozivom niso izročili, je to naložil tožilstvu (ki je tudi sicer organ, ki zastopa obtožnico). To je potrebovano dokumentacijo vložilo v spis ravno pred iztekom roka, v katerem je lahko obdolženec maksimalno priprt, pa še to v srbskem jeziku. Takoj po prevodu listin je sodnik o (ne)zakonitosti tudi odločil. Glede na to, da je dokaze izločil, lahko sklepam, da je bil očitek obrambe utemeljen.

Slovenija namreč ni nobena ''oaza človekovih pravic'', kakor se je zmotno govorilo v medijih. Lahko bi rekli, da se načeloma sodišča nagibajo k temu, da dokazov ne izločijo, v kolikor očitek obrambe res ni utemeljen. Pri nas velja enak standard človekovih pravic kot v večini evropskih držav. Po drugi strani je Srbija dobila že več opozoril od Sveta Evrope, da so njeni določeni standardi v neskladju z Evropsko konvencijo o človekovih pravicah. V kolikor je bil torej dokaz v tujini pridobljen na način, ki ne zagotavlja osnovnih človekovih pravic, je pri nas sankciniran tako, da se ga ne sme uporabiti.

O konkretnem primeru bo to najverjetneje glavna tema pri odločanju višjega sodišča, sodba v razvpitem primeru namreč še ni pravnomočna in se lahko še zgodi kakšen preobrat.

V kolikor bi tožilstvo s pritožbo uspelo in prepričalo sodnike, da so bili izločeni dokazi zbrani zakonito, bi o tem moralo ponovno odločati sodišče, tokrat tudi z izločenimi dokazi, kar pogosto pomeni, da je tudi končni izid drugačen.

Več o tem odmevnem primeru ni moč govoriti, saj odgovor na zastavljeno vprašanje ni namenjeno poročanju o konkretnem primeru Balkanskega bojevnika, saj lahko na splošno podajam oziroma komentiram le informacije, ki so javno dostopne prek medijev, ampak je namen odgovora s preprostimi besedami pojasniti institut izločitve dokazov  ter očitke o (pre)poznem izločanju dokazov, ki so se pogosto pojavili v javnosti.

Sorodne vsebine:

Obala: Lastnica zaradi kajenja zadržala varščino in najemnino!

Balkanski bojevnik: Tošić oproščen!

Balkanski bojevnik: Tožilstvo napovedalo pritožbo