Evropska komisija ima na voljo okrepljene korekcijske instrumente, vključno z možnostjo kazni, s katerimi lahko zagotovi, da bodo vlade ravnale odgovorno, je poudaril predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso na konferenci o poglabljanju gospodarske in denarne unije, ki je danes potekala v Bruslju.
"Namesto nepopolnega sistema preučevanja gospodarskih politik, ki smo ga imeli prej, imamo sedaj okrepljene in proaktivne korekcijske instrumente, vključno z možnostjo kazni, s katerimi lahko absolutno zagotovimo, da bodo vlade ravnale odgovorno. Evropska komisija izvaja in bo še naprej dosledno in zelo odločno izvajala ta novi okvir," je poudaril Barroso.
Eden novih instrumentov, ki so na voljo od decembra 2011, od uveljavitve šesterčka, svežnja zaostrenih proračunskih in gospodarskih pravil, je postopek zaradi presežnih makroekonomskih neravnovesij. Ta doslej še ni bil sprožen, konec meseca pa bo Bruselj odločil, ali bo ta postopek prvič sprožil proti Sloveniji in Španiji, kjer je ugotovil presežna neravnovesja.
"Kriza je pokazala, da je prvotna zasnova gospodarske in denarne unije zastarela. Politični in institucionalni okvir bomo morali prilagoditi, da se bomo lahko učinkovito soočili z realnostjo, sicer se bo ona neusmiljeno soočila z nami," je še izpostavil Barroso in opozoril na bermudski trikotnik zasebne nepreudarnosti, javnega zapravljanja in gospodarske neučinkovitosti, ki uničuje obete za rast.
"Evropa bo odprta in demokratična ali pa bo poražena," je še eno opozorilo, ki ga je danes posredoval šef komisije. Ne glede na to, kako težko je državljane v krizi prepričati o potrebi po včasih zelo nepriljubljenih in pogosto zelo tehničnih ukrepih - druge možnosti po njegovih besedah v demokraciji ni. "Mlačne rešitve niso več dovolj," je poudaril.
Barroso, bivši portugalski premier, ki je na čelu komisije že drugi petletni mandat, bi se lahko po nekaterih neuradnih informacijah potegoval še za tretjega, čeprav naj bi se zanimal tudi za položaj generalnega sekretarja ZN.
Sicer pa je z današnje konference precej odmeval poziv k čimprejšnji vzpostavitvi bančne unije. Če bi imeli bančno unijo pred petimi leti, položaj na Cipru ne bi ušel izpod nadzora, je pomen tega projekta ponazoril šef evroskupine Jeroen Dijsselbloem.
K pospešitvi gradnje bančne unije je pozval tudi nemški finančni minister Wolfgang Schäuble, ki je bil v preteklosti precej skeptičen do hitenja s tem projektom, opozarjal pa je tudi, da bodo za njegovo izvedbo potrebne spremembe pogodbe EU. "To je prednostni projekt," je poudaril danes v Berlinu.
Bančna unija bo temeljila na treh stebrih - enotnem nadzoru, ki naj bi začel delovati prihodnje leto, enotnem okviru za reševanje bančnih kriz - Bruselj naj bi predlog za enoten organ za reševanje bančnih kriz v območju evra razgrnil prihodnji mesec - ter na enotni shemi za zavarovanje bančnih vlog, ki bo zadnji gradnik.
Evropski komisar za gospodarske in denarne zadeve Olli Rehn se je strinjal, da je treba bančno unijo graditi korak za korakom in v pravem vrstnem redu, pri čemer je shemo za jamstva vlog označil za "glasbo jutrišnjega dne". "Prišla bo, a najprej moramo zgraditi enotni nadzorni in reševalni mehanizem," je dejal.
Sorodne vsebine:
Pogodba o igrišču za golf v Sečovljah nična?