Sodeč po raziskavi časnika Neue Osnabrücker Zeitung je v tej zvezni deželi na severu Nemčije oktobra neznano kam odšlo kakih 700 od okoli 4000 tam nastanjenih migrantov. Številni so izginili, še preden so jih uspeli registrirati, kar je prvi korak v postopku pridobivanja azila. Podobno se dogaja v drugih nemških zveznih deželah, a v manjšem obsegu.

Kot je za Deutsche Welle izpostavil tiskovni predstavnik spodnjesaškega notranjega ministrstva Matthias Eichler, imajo begunci pravico, da se prosto gibajo in torej tudi da odidejo iz njim namenjenim centrov. Nekateri se tako pač odločijo na lastno pest zapustiti namestitvene centre, podatkov o tem, koliko točno je takih in zakaj odidejo, pa oblasti zaenkrat nimajo.

Po zakonodaji bi bilo treba begunce registrirati takoj ob prihodu 

Po zakonodaji bi bilo treba begunce registrirati takoj ob prihodu v Nemčijo, a odkar se je begunski val okrepil in v državo prihaja na tisoče ljudi dnevno, v praksi policija tega ne more več izvajati. Ljudi zato najprej oskrbijo, nato jih prepeljejo v centre po državi in šele tam naj bi vse tudi registrirali. A v teh centrih beguncev na silo ne morejo zadržati.

Po drugi strani pa so migranti, ki begunski center zapustijo še pred registracijo, po zakonu nezakoniti migranti. Če jih ustavi policija, se morajo vrniti v centre in celoten postopek registracije steče znova.

Država izgublja nadzor

Strokovnjak za migracije z univerze v Osnabrücku Jochen Oltmer opozarja, da gre za nov vidik begunske krize, ki ga ne smemo zanemariti. Po njegovem je to še en dokaz, da država izgublja nadzor. Kot pravi, mnogi begunci pač ne želijo ostati tam, kamor so jih oblasti namestile. Tako nekaterim ni všeč na podeželju, ampak želijo v atraktivnejša mesta, mnogi pa preprosto želijo k sorodnikom in prijateljem, ki živijo kje drugje v Nemčiji ali celo v drugi državi.

S tega vidika Oltmer dvomi v sedanji sistem relokacije beguncev po državi, saj otežuje njihovo integracijo. Mreže znancev, prijateljev in sorodnikov, ki jih že imajo v Nemčiji, so namreč ključnega pomena za vključevanje beguncev v družbo. Varnostnega problema Oltmer zaenkrat ne vidi, saj po njegovem ne gre za to, da bi se ljudje zavestno izogibali registraciji.

Predlaga predvsem, da se postopek registracije migrantov izvede čim prej po njihovem prihodu v Nemčijo, saj je to v interesu vseh - beguncev, ki bodo tako dobili določeno varnost in zagotovila o svojem prihodnjem statusu, države, ki bo znova prevzela nadzor nad situacijo, in občin, ki bodo lažje načrtovale svoje dejavnosti.

Vzpostavitev t. i. tranzitnih območij

Korak prav v to smer naj bi bila vzpostavitev t. i. tranzitnih območij, o katerih poteka razprava v Nemčiji. V teh conah vzdolž meje bi predvsem ločevali ekonomske migrante od tistih, ki so verjetno upravičeni do zaščite v Nemčiji. Prve bi po hitrem postopku nato vračali v njihove domovine.

Vzpostavitev tranzitnih območij glasno zahteva na Bavarskem vladajoča stranka CSU, saj tja preko meje z Avstrijo prihaja daleč največ beguncev. Stranka CDU kanclerke Angele Merkel se z njimi strinja, zataknilo pa se je pri koalicijskih socialdemokratih (SPD), ki vsaj zaenkrat pravijo ne. Bojijo se, da bodo ta območja postala nekakšni veliki pripori za migrante.