Jamstvo bo lahko dobil član mlade družbe ali tisti, ki bo v letu izdaje jamstva star največ 38 let in je slovenski državljan s stalnim prebivališčem v Sloveniji. Ta bo moral imeti sklenjeno delovno razmerje za določen ali nedoločen čas s povprečno neto plačo enako ali nižjo od 1,5-kratnika povprečne mesečne neto plače v Sloveniji, njegovi skupni dohodki, ki niso oproščeni plačila dohodnine, pa v letu pred najemom kredita ne bodo smeli presegati 1,5-kratnika povprečne letne neto plače v Sloveniji.

Jamstvo bo lahko izdano za posojilo v višini največ 200.000 evrov in z ročnostjo do 30 let. Pri tem bo moral kreditojemalec kredit zavarovati s hipoteko in zagotoviti lastno udeležbo v višini vsaj 20 odstotkov glavnice kredita. Povabilo bankam k oddaji ponudb za dodelitev jamstvenih kvot za stanovanjsko jamstveno shemo bo po zakonu objavila SID banka, in sicer v naslednjih treh mesecih. Kreditni posli iz stanovanjske jamstvene sheme pa se bodo začeli sklepati v roku šestih mesecev.

BONUS VIDEO: Kdo je bil maršal Tito?

Skupni znesek državne kvote v okviru jamstvene sheme znaša 300 milijonov evrov letno in se bo letno obnavljal v tej višini do konca leta 2032, še določa zakon.

Predlog zakona je v parlamentarni postopek vložila skupina poslancev s prvopodpisanim Danijelom Krivcem (SDS), pod njega pa so se podpisali še poslanci NSi, Konkretno, SNS, narodnosti ter nepovezana poslanka Mateja Udovč. V vseh poslanskih skupinah so se ob obravnavi predloga v začetku aprila strinjali, da je treba mladim pri tem priskočiti na pomoč. Vendar pa je del opozicije menil, da je zakon nedorečen in da je del predvolilne propagande.