Na okrogli mizi so sodelovali ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel, predsednik Strateškega sveta za zdravstvo pri predsedniku vlade Erik Brecelj, dekan Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani Igor Švab, v.d. strokovnega direktorja UKC Ljubljana Gregor Norčič in generalna direktorica Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) Tatjana Mlakar.

Že na začetku je beseda nanesla na pomanjkanje zdravnikov, pri čemer je dekan Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani Igor Švab opozoril, da je to globalen problem, saj bogatejše države kradejo zdravnike revnejšim, kar sicer ni etično, a to vendarle počnejo vse države, tudi Slovenija. Ob tem je opozoril tudi, da je težko napovedovati trend za prihodnost, saj izobraževanje zdravnika traja deset let.

Ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel je opozorila, da morajo pri vprašanju glavarinskih količnikov govoriti predvsem o tistih, ki nimajo osebnega zdravnika, a se želijo opredeliti. Kot je povedala, je po analizi ministrstva takšnih 30.000 ljudi, čeprav 140.000 ljudi nima zdravnika. A to so primeri, ki se vlečejo skozi leta in ti opredelitve ne iščejo, je poudarila. Prav tako je opozorila še na eno težavo, o kateri meni, da se ne govori dovolj, in sicer o pacientih, ki so pri zdravnikih, ki imajo preveč pacientov, saj meni, da ne morejo priti do pravočasne in kakovostne obravnave.

Dotaknili so se tudi pereče problematike o zdravnikih v javnem zdravstvu, ki istočasno delajo tudi kot zasebniki. Kot je povedal Norčič, je pri njih takih zdravnikov kar tretjina, a so med stavko ugotovili, da so taki zdravniki med stavko opravili več dela kot njihovi kolegi, ki nimajo popoldanske dejavnosti. Zato Norčič meni, da splošna prekinitev dovoljenj ne bi bila smiselna, saj bi ta s seboj prinesla zgolj slabo voljo.

Spregovorili so tudi o dolgih čakalnih vrstah, kjer je Tatjana Mlakar poudarila, da na ZZZS ugotavljajo, da je med 30 in 40 odstotkov preveč izdanih napotnic. Švab je ob tem poudaril, da so stvari kompleksnejše, kot se sprva zdi. Po njegovih besedah je bistvenega pomena to, da ima zdravnik za kakovostno obravnavo pacienta dovolj časa. Ko tega ni dovolj, je zdravnik prisiljen v pisanje napotnic, česar si ne želijo niti sami.

Ministrica je povedala še, da klinične poti in klinične smernice zagovarja, a da morajo biti dobro urejene, kar pa zdaj niso. Kot dejstvo je izpostavila, da se trenutno ne posodabljajo, kot bi se morale in da bi bilo prav, da so smernice zbrane na enem mestu in da zanje skrbi stroka.

23. Dnevi delovnega prava in socialne varnosti se bodo v Portorožu sicer sklenili jutri, ko bodo med drugim govorili o stanju ter družbeno ekonomskih izzivih sistema pokojninskega zavarovanja v Sloveniji ter o izzivih in predlogih sprememb na področju uveljavljanja in varstva socialnih pravic.