Madžarska gradi v Trstu svoj terminal, s katerim si bo zagotovila neposreden dostop do morja. Obratovati bo začel leta 2028, z njim pa bo Madžarska zmanjšala svojo odvisnost od tujih pristanišč, vključno z Luko Koper. Kot je znano, so si Madžari vrsto let neuspešno prizadevali, da bi imeli dostop do morja prek Luke Koper. V tej luči je pomembno vprašanje, v kolikšni meri bo Madžarska ohranila povezave z Luko Koper in kako bodo te spremembe vplivale na slovenski pomorski tovorni promet.

Na madžarsko vlado smo zato naslovili več vprašanj, med drugim o razlogih za izbiro Trsta za gradnjo madžarskega terminala in prednostih, ki jih bo Madžarska pridobila s tem projektom. Zanimalo nas je tudi, ali bo terminal služil tudi podjetjem iz drugih držav in kako se skladno s tem spreminja vloga Luke Koper glede na preusmerjanje pomorskih transportnih poti.

Kot izhaja iz odgovorov, ki smo jih prejeli s strani Urada za mednarodno komuniciranje v kabinetu predsednika madžarske vlade Victorja Orbana, vzpostavitev tržaškega terminala ne pomeni preusmeritve od Luke Koper, temveč širitev madžarskih logističnih možnosti, kar naj bi povečalo konkurenčnost in odpornost madžarskih dobavnih verig. Terminal nameravajo odpreti tudi za podjetja iz drugih srednjeevropskih držav s podobnimi logističnimi potrebami, kar torej nakazuje na širši regionalni pristop Madžarske. Kot zagotavljajo, bo Slovenija še naprej ena od logističnih možnosti za madžarska podjetja.

Zakaj Trst? 

Madžarska se je odločila za Trst zato, ker ga je prepoznala za najbolj privlačno investicijsko priložnost. Kot navajajo, temelji odločitev na dinamični rasti tržaškega pristanišča v zadnjem desetletju in njegovem povečanem deležu na madžarskem trgu. Investicija v lastni terminal v Trstu je namenjena zagotavljanju dodatne možnosti za madžarska podjetja pri izpolnjevanju pomorskih logističnih potreb, s čimer naj bi se povečala učinkovitost in konkurenčnost dobavnih verig.

"Med pristanišči, ki igrajo pomembno vlogo v madžarskem trgovinskem sektorju, nam je Trst ponudil najbolj privlačno investicijsko priložnost. Navdušeni smo nad njegovo dinamično rastjo v zadnjem desetletju, saj je bistveno povečal svoj delež na madžarskem trgu. Cilj projekta je madžarskim podjetjem ponuditi dodatno možnost za izpolnjevanje njihovih pomorskih logističnih potreb, kar bo omogočilo večjo učinkovitost v dobavnih verigah. Čeprav to ne bo pomenilo ekskluzivnosti, lastni terminal v Trstu Madžarski zagotavlja stabilnost, konkurenčne logistične stroške in izboljšano zanesljivost storitev," navajajo v kabinetu madžarskega premiera.

Regionalne ambicije: terminal za Madžarsko in srednjeevropske sosede

Nov terminal torej ne bo namenjen samo madžarskim podjetjem, čeprav bo primarno zasnovan za zadovoljevanje potreb madžarskega trga. "Madžarska podjetja in izvozniki kot tudi drugi prihodnji uporabniki terminala bodo imeli koristi od neposrednih in učinkovitih logističnih povezav, zlasti v pomorskem prometu na kratkih razdaljah (ang. short-sea traffic) in prevozu s polpriklopniki. Ta razvoj lahko pospeši dostavo izdelkov, poveča zanesljivost in s tem izboljša konkurenčnost na globalnih trgih. Čeprav bo storitveni portfelj terminala oblikovan predvsem na podlagi potreb madžarskega trga, si bo tudi prizadeval pritegniti regionalna podjetja iz drugih srednjeevropskih držav s podobnimi logističnimi potrebami," so zapisali.

Kot še zagotavlja madžarska vlada, razvoj novega terminala v Trstu ne pomeni odhoda iz koprskega pristanišča, temveč gre za razširitev madžarskih logističnih možnosti za večjo konkurenčnost in odpornost dobavnih verig. Odločitev glede preusmerjanja prometa je na strani trga; Slovenija ostaja ena od možnosti, ki so podjetjem na voljo.

"Madžarska ceni svoje dolgoletne trgovske povezave prek pristanišča Koper. Razvoj tržaškega terminala ne pomeni preusmeritve od Kopra, temveč širitev madžarskih logističnih možnosti. Diverzifikacija povečuje konkurenčnost in odpornost dobavnih verig. Specifično usmerjanje prometa iz pristanišča bodo določili operaterji na trgu. Slovenija je in bo ena od možnosti, ki jim bodo na voljo."

Pripravljeni na madžarsko konkurenco?

V Luki Koper ne pričakujejo, da bi v prihodnje prišlo do občutnejših sprememb obstoječih prometnih tokov, sodelovanje s Trstom in Reko pa vidijo kot nujno za večjo konkurenčnost severnoevropskim pristaniščem. Kot so zapisali v odgovorih na naša vprašanja, spremljajo razvojne aktivnosti in poslovanje sosednjih pristanišč, pri tem pa opozarjajo na pomen gradnje infrastrukture in izboljšanja storitev za uspešno konkuriranje severnoevropskim pristaniščem. "V Luki Koper spremljamo tako razvojne aktivnosti kot tudi poslovanje sosednjih pristanišč. Zavedamo se, da je gradnja infrastrukture in okrepitev servisa za vsa pristanišča ključna, če želimo še naprej slediti potrebam globalne logistike in uspešno konkurirati severnoevropskim pristaniščem," navajajo.

Ob tem dodajajo, da sta Trst in Reka "zdrava konkurenca" in pričakujejo še tesnejše sodelovanje z njima v prihodnjih letih. "Ob tem naj dodamo, da sta pristanišči Trst in Reko v resnici zdrava konkurenca in potrebna spodbuda, da tudi v prihodnje delamo zavzeto, da smo aktivni na vseh področjih in da skušamo še izboljšati servis za naše stranke. Upoštevajoč napovedi glede pretovora v prihodnjih letih, verjamemo, da bomo z obema pristaniščema še tesneje sodelovali in si prizadevali uspešno konkurirati večjim severnoevropskim pristaniščem. V luči tega zato ne pričakujemo, da bi v prihodnje prišlo do občutnejših sprememb obstoječih prometnih tokov," še dodajajo v Luki Koper.

Stališče slovenske strani na napovedane spremembe v pomorskem tovornem prometu še čakamo. Odgovore ministrstva za infrastrukturo bomo objavili takoj po prejemu.