"Predpise je nujno treba zaostriti oziroma urediti na način, da bodo vse zapuščene živali lahko deležne ustrezne oskrbe, da bodo življenjski pogoji rejnih živali dostojni živega bitja, in da bodo primerno oskrbljene vse lastniške hišne živali," so v sporočilu za javnost zapisali v Zvezi nevladnih organizacij za zaščito živali Slovenije.

Veseli jih, da je v osnutku novele več določb, ki naj bi pomagale urediti problematiko zapuščenih živalih, saj je po njihovi oceni ta problematika v Sloveniji iz leta v leto večja.

Pozdravljajo tudi predlog obveznega čipiranja mačk, ki bi lahko po njihovi oceni na dolgi rok prinesel razbremenitev sistema in hkrati mnogo koristi za žival, ter ureditev financiranja zavetišč. "Z urejenim financiranjem zavetišč se bo njihovo delovanje izboljšalo, kar bo na dolgi rok prineslo zmanjšanje števila zapuščenih živali, posledično pa tudi zmanjšanje stroškov," so prepričani.

V zvezi zagovarjajo tudi ukinitev reje kokoši nesnic v kletkah, kar podpira tudi društvo AETP, ki je lani zagnalo kampanjo Slovenija proti kletkam za opustitev reje kokoši nesnic in svinj v kletkah. "Z odpravo baterijske reje se Slovenija priključuje drugim naprednim evropskim državam, ki so ta korak že naredile. V Sloveniji imamo zelo majhen delež baterijskih rejcev in ogromno izkušenj na področju alternativnih rej. Zato imamo vse pogoje za opustitev kletk še precej pred koncem leta 2028," so prepričani.

V društvu ocenjujejo, da ima čimprejšnji prehod na alternativne reje mnoge prednosti tako za kokoši kot za rejce. Ob tem so ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano znova pozvali, naj rejcem pomaga pri prehodu, tako s svetovanjem kot tudi s finančno podporo. Pomembno se jim zdi, da pri naprednih družbenih spremembah svoj del odgovornosti nosi tudi država.

"Ampak boj se še ni končal: kapital se že organizira in je začel pritiskat na politiko, da opusti prepoved reje v nagnetenih kletkah. Zato moramo zaščitniki živali ohraniti fokus in ubraniti dobrobit kokoši, politiki pa se morajo držati svojih obljub," je dejal predsednik društva AETP Samo Curk.

V Zvezi nevladnih organizacij za zaščito živali Slovenije so poudarili še, da ne pričakujejo radikalnih sprememb čez noč. "Nikakor ne želimo spravljati v stisko ljudi, naj bodo to živinorejci, občine, lastniki hišnih živali ali kdo drug. Nesprejemljivo pa je, da zaradi nekaj za ljudi motečih elementov sprememb sploh ne bi bilo. Zato zagovarjamo dobro načrtovanje in postopno uvajanje sprememb. Živali lahko z njimi pridobijo veliko, ljudje pa ne bomo izgubili praktično nič," so zapisali.

Ker po njihovi oceni ostaja nadaljnja možnost za izboljšave, bodo tudi sami do konca javne obravnave 12. marca predlagali še nekatere izboljšave.