Kot so pojasnili na Ministrstvu za naravne vire in prostor (MNVP), je postopek sprejemanja državnega prostorskega načrta (DPN) za hitro cesto Koper - Dragonja v fazi dopolnjevanja strokovnih podlag. "Za hitro cesto Koper - Dragonja je v pripravi državni prostorski načrt (DPN). Postopek priprave DPN je trenutno v fazi dopolnitve strokovnih podlag na podlagi sprejetih stališč do pripomb in predlogov javnosti in izdelave predloga DPN," so zapisali v odgovoru na naša vprašanja.

Glede na to, da so občine slovenske Istre že pred časom podale dopolnitev "smernic za načrtovanje prostorskih ureditev državnega prostorskega načrta (DPN) za HC na odseku Koper-Dragonja", ki so vsebovale predlog novega poteka trase hitre ceste, nas je zanimalo, kje se zdaj ponovno zatika.

"Dopolnitev smernic podajo tudi vsi ostali nosilci urejenja prostora (NUP), ki sodelujejo v postopku priprave DPN. Na podlagi teh dopolnitev se izdelajo strokovne podlage za predlog DPN, ter v nadaljevanju tudi sam predlog DPN. To je torej faza postopka, navedena v prvi točki, ki trenutno še poteka," pojasnjujejo na ministrstvu.

Pripombe občin so se nanašale na več odprtih vprašanj, ki v omenjenem dokumentu niso bila ustrezno dorečena, med drugim so opozorile na pomanjkljivosti dokumentacije za nekatera območja, kot je območje Bertokov, Škocjana in Šalare, Vanganelske doline, naselja Dragonja, tudi na odsotnost presoje vplivov na okolje.  

Mestna občina Koper (MOK) je med drugim ugotavljala, da je na ravni državnega prostorskega načrtovanja še vedno sporno področje KS Bertoki in zahtevala pravno podlago, iz katere bo izhajalo, da lokacija oskrbne postaje v Bertokih ni več predmet državnega prostorskega načrtovanja, predmetno zemljišče pa vrne v pristojnost občinskega prostorskega načrtovanja. Je ministrstvo tem zahtevam prisluhnilo?

"Občina lahko kadarkoli načrtuje na območju DPN, ob pogoju, da se s tem predhodno strinja investitor načrtovanih ureditev in soglasje poda Vlada RS. Soglasje investitorja in Vlade RS bo mogoče pridobiti, ko bo v prostor umeščen BS na drugi lokaciji (v sklopu DPN za HC Koper - Dragonja), to je po sprejemu uredbe o DPN za HC Koper - Dragonja," odgovarjajo na ministrstvu.

Prav tako je MOK zahtevala celovito prostorsko ureditev naselja Bertoki vzdolž regionalne ceste, vključno s postavitvijo protihrupne zaščite in zelene vizualne bariere. "Navedena zahteva je bila podana v smernicah MOK iz februarja 2024. Smernica bo pri pripravi strokovnih podlag in DPN smiselno upoštevana. V DPN morajo biti vključeni vsi ukrepi, ki so potrebni, da z načrtovanimi ureditvami niso prekoračeni vplivi na okolje in zdravje ljudi, ki jih predpisujejo veljavni predpisi," zagotavlja ministrstvo.

Tudi za območja Škocjana in Šalare je MOK ugotavljala, da je bilo gradivo pomanjkljivo pripravljeno, kar zadeva območja vkopa Škocjan in nadkritja Šalara, in zahtevala, da tekstualne in grafične sestavine dokumentacije jasno in enoznačno opredelijo prostorsko in gradbenotehnično rešitev poteka hitre trase ceste mimo Šalare in prek Vanganelske doline.

Je bilo torej gradivo v letu dni dopolnjeno?

Iz dogovora ministrstva je moč sklepati, da ne. "Vprašanje se nanaša na gradivo za dopolnitev usmeritev in smernic, ki je bilo vsem nosilcem urejanja prostora poslano januarja 2024. Gradivo je bilo pripravljeno skladno s Pravilnikom o vsebini, obliki in načinu priprave državnega prostorskega načrta,"  odgovarjajo na ministrstvu.

Kot so takrat navedli na MOK, so pričakovali tudi bolj jasen in enoznačen tehnični opis rešitve in grafične prikaze odseka trase hitre ceste prek Vanganelske doline, tudi ustrezno utemeljitev predlagane rešitve z gradbenotehničnega, izvedbenega, urbanističnega in krajinskega vidika. MOK je zahtevala, da se mora nova infrastrukturna ureditev dopolnjujoče umestiti v podobo urbanega roba oziroma silhueto južnega in jugovzhodnega dela Kopra ter v krajinsko podobo širšega prostora Vanganelske doline in  Šalare. 

MOK je tudi ugotavljala, da novim rešitvam manjka okoljska presoja, ki mora opredeliti tudi mikroklimatske vplive v Šalari in Vanganelski dolini, vplive na kmetijski proizvodni potencial in kakovost kmetijskih zemljišč ter na krajinsko podobo.

Ali je bilo v letu dni vse to narejeno?

Iz odgovorov ministrstva je moč sklepati, da ne. "Za vse pridobljene smernice bo izdelan elaborat Analiza dopolnjenih usmeritev in smernic, v nadaljevanju pa bodo ob (smiselnem) upoštevanju smernic NUP in vseh relevantni predpisov izdelane podrobnejše strokovne podlage (idejni projekt in druge)," na vse pripombe odgovarja ministrstvo.

Svoje ugotovitve je MNVP poslala tudi Občina Piran. Glede rešitve obcestnega prostora na območju naselja Dragonja s protihrupno zaščito in predlaganim kamnitim zidom, ki naj bi bil visok vsaj 5,5 metra, so opozorili, da podrobnejšega grafičnega prikaza poteka trase kot tudi izdelanih strokovnih podlag, kljub pozivu ministrstvu, niso dobili v pregled. Opozorili so tudi, da takšen zid pred naseljem za občino ni sprejemljiv in ponovno predlagali, da se preveri možnost pokritega vkopa trase HC pred naseljem Dragonja. 

Je bilo pomislekom občine prisluhnjeno ter narejen nov predlog za naselje Dragonja? Sodeč po odgovoru ministrstva, ne

"Za vse pridobljene smernice bo izdelan elaborat Analiza dopolnjenih usmeritev in smernic, v nadaljevanju pa bodo ob (smiselnem) upoštevanju smernic NUP in vseh relevantni predpisov izdelane podrobnejše strokovne podlage (idejni projekt in druge)," tudi v tem primeru pojasnjuje Ministrstvo in dodaja: "V DPN morajo biti vključeni vsi ukrepi, ki so potrebni, da z načrtovanimi ureditvami niso prekoračeni vplivi na okolje in zdravje ljudi, ki jih predpisujejo veljavni predpisi."

Piranska občina je imela pomisleke tudi glede odlagališč zemeljskega izkopa, ki bo nastal ob gradnji hitre ceste, zato so predlagali, da se namesto odlagališč na predvidenih lokacijah pristopi h gradnji mokrih (sezonskih) zadrževalnikov za potrebe namakanja kmetijskih zemljišč. Je to bilo upoštevano? "Gradivo še ni zaključeno, zato tudi še niso določene vse lokacije za odlaganje viškov materiala," so navedli na ministrstvu.

Kako naprej? 

Glede postopeka sprejemanja državnega prostorskega načrta ministrstvo zatrjuje, da bo javna objava predloga DPN sledila, ko bodo gradiva zaključena, nato pa sledi pridobitev mnenj državnih nosilcev urejanja prostora. "Ko bodo gradiva zaključena, sledi javna objava predloga DPN in pridobitev mnenj državnih nosilcev urejanja prostora. Usklajen predlog DPN sprejme Vlada z uredbo," pojasnjujejo nadaljevanje postopka.

Kdaj torej lahko pričakujemo sprejem državnega prostorskega načrta na vladi in začetek investicije?

"Glede na terminski plan priprave DPN, kjer je predvideno, da bo postopek priprave DPN tekel brez večjih zapletov, je možen sprejem uredbe o DPN v letu 2027," zagotavljajo na ministrstvu, obenem pa pojasjujejo, da možnosti za pospešitev postopkov država nima. 

"Država mora postopek voditi skladno z zakonom, ter zagotoviti, da so rešitve usklajene z nosilci urejanja prostora ter sprejemljive v lokalni skupnosti. Kadar je v določenem prostoru iz različnih razlogov takšna uskladitev interesov in potreb vseh deležnikov posebej težavna, so postopki dolgotrajni."

Na vprašanje, kdaj pričakujejo zaključek investicije, torej da bo hitra cesta zgrajena, so na ministrstvu redkobesedni: "Vprašanje za investitorja, Dars d.d.".

Prav tako ne odgovarjajo na vprašanje, koliko denarja je država v 21 letih, odkar traja načrtovanje hitre ceste Koper Dragonja, za to porabila; tudi v tem primeru so nas napotili na Dars. "Vprašanje za investitorja, Dars d.d.," so zapisali.