Povprečna cena elektrike za najbolj reprezentativnega gospodinjskega uporabnika z vsemi dajatvami in prispevki je bila tako v drugem lanskem šestmesečju v EU pri 28,32 evra za 100 kilovatnih ur (kWh). V prvem polletju je bila pri 29,37 evra, v drugem polletju predlani pa pri 28,40 evra za 100 kWh, kažejo podatki evropskega statističnega urada Eurostat.

Povprečna cena za najbolj reprezentativnega negospodinjskega odjemalca, med katere sodi tudi gospodarstvo, je medtem z vsemi dajatvami in prispevki dosegla 24,24 evra za 100 kWh, medtem ko je bila v prvem lanskem polletju pri 25,76 evra, v drugem predlanskem šestmesečju pa pri 24,95 evra za 100 kWh.

Povprečna cena plina za najbolj reprezentativnega gospodinjskega odjemalca je medtem z vsemi dajatvami in prispevki v drugem lanskem polletju dosegla 11,25 evra in bila za 61 centov nižja kot v prvem šestmesečju ter za 12 centov nižja kot v drugem polletju 2022.

Za najbolj reprezentativnega negospodinjskega odjemalca je medtem povprečna cena dosegla 7,85 evra in bila za 1,39 evra nižja kot v prvem šestmesečju ter za 1,40 evra nižja kot v drugem polletju predlani.

Najbolj izrazit je bil tako ob občutnejšem znižanju borznih cen medletni padec cen plina za negospodinjske odjemalce, torej tudi podjetja, medtem ko se je v primerjavi obeh lanskih polletij v povprečju precej pocenila tudi elektrika za obe skupini odjemalcev.

Slovenija je bila po ceni elektrike za gospodinjstva v drugem lanskem polletju precej pod povprečjem EU. Z 21,13 evra za 100 kWh se je uvrščala na 20. mesto med 27 članicami EU, je bila pa cena glede na prvo polletje višja za okoli dva evra, glede na drugo šestmesečje 2022 pa za okoli 1,5 evra.

Najvišje so bile sicer v drugem lanskem polletju cene elektrike za najbolj reprezentativnega odjemalca v Nemčiji (40,20 evra), na Irskem (37,94 evra) in v Belgiji (37,78 evra). Najnižje so bile po drugi strani na Madžarskem (11,32 evra), v Bolgariji (11,92 evra) in na Malti (12,79 evra).

Po ceni elektrike za tipičnega negospodinjskega odjemalca je bila medtem Slovenija v drugem polletju lani tik nad povprečjem EU in s tem na 15. mestu med članicami. Cena v Sloveniji je dosegla 24,97 evra za 100 kWh in bila glede na prvo polletje višja za 28 centov, glede na drugo polletje 2022 pa za skoraj 2,6 evra.

Najvišje so bile cene na Madžarskem (34,01 evra), Cipru (32,61 evra) in v Avstriji (29,65 evra), najnižje pa na Finskem (10,97 evra), Švedskem (11,26 evra) in Portugalskem (13,78 evra).

Pri plinu je bila cena v Sloveniji za najbolj reprezentativnega gospodinjskega odjemalca v drugem lanskem polletju z 11,07 evra za 100 kWh malenkost pod povprečjem EU, država pa se je uvrstila na 12. mesto med članicami unije. V primerjavi s prvim šestmesečjem lani je bila višja za 1,36 evra, v primerjavi s prvim polletjem 2022 pa za 1,65 evra.

Najvišje so bile cene na Švedskem (20,70 evra), Irskem (16,38 evra) in Nizozemskem (15 evrov). Najnižje so bile po drugi strani na Madžarskem (3,35 evra), Hrvaškem (4,57 evra) in v Romuniji (5,58 evra).

Za tipičnega negospodinjskega odjemalca je medtem cena plina v Sloveniji v drugih šestih mesecih 2023 dosegla 8,25 evra za 100 kWh, s čimer se je Slovenija uvrstila na 10. mesto v EU in nekoliko nad povprečje unije. V primerjavi s prvim polletjem je bila cena nižja za 77 centov, medletno pa za 86 centov.

Najvišje so bile cene na Švedskem (15,95 evra), Finskem (12,21 evra) in Slovaškem (11,53 evra). Najnižje pa so bile v Bolgariji (5,53 evra), Grčiji (5,59 evra) in Španiji (5,95 evra), je še razvidno iz podatkov Eurostata.