V UKC Ljubljana opozarjajo, da so razmere na intenzivnih covidnih oddelkih še vedno kritične. Po besedah vodje oddelka intenzivne terapije infekcijske klinike Matjaža Jereba so že daleč preko roba zmogljivosti. Med bolniki na intenzivnih oddelkih pa celo še nekoliko narašča delež necepljenih. Zato znova pozivajo k cepljenju proti covidu-19.
COVIDNI ODDELKI "DALEČ PREKO ROBA ZMOGLJIVOSTI": Na intenzivni enoti tudi življenjsko ogrožena nosečnica
Slovenija
Matjaž Jereb, foto: Daniel Novaković/STA
Po Jerebovih besedah so trenutno razmere zlasti na intenzivnih oddelkih, kamor dnevno v povprečju na novo sprejmejo med pet in sedem bolnikov, še vedno kritične. Število bolnikov na teh oddelkih še vedno raste.
"Nikakor se ne morem strinjati z ocenami, da smo na robu. Z vso odgovornostjo trdim, da smo že daleč preko roba zmogljivosti ustrezne, varne, strokovno optimalne obravnave covidnih bolnikov, ki ležijo na oddelkih za intenzivno zdravljenje," je opozoril Jereb. Po njegovih besedah sistem drži le še zaradi izjemnega truda zdravnikov, medicinskih sester in drugega pomožnega osebja, ki skrbi za bolnike.
Vedno več necepljenih potrebuje intenzivno nego
Predstojnica infekcijske klinike Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana Tatjane Lejko Zupanc je pri tem opozorila, da je med tistimi, ki v nadaljevanju potrebujejo tudi zdravljenje v intenzivni enoti, vedno več necepljenih. Po Jerebovih besedah je med bolniki, ki potrebujejo intenzivno zdravljenje, trenutno 80 odstotkov takih, ki niso bili cepljeni proti covidu-19.
Kot je dejal, se ljudje bojijo zapletov zaradi cepljenja, po drugi strani pa pozabljajo, da lahko tudi bolezen vodi do številnih zapletov. Na covidnih oddelkih UKC Ljubljana umre 24 od skupno 100 sprejetih bolnikov, brez njihove pomoči bi umrli vsi.
Tatjana Lejko Zupanc, foto: Daniel Novaković/STA
Vsak od bolnikov na intenzivnem oddelku v povprečju dobi od 15 do 20 različnih zdravil in vsako od teh zdravil ima tudi potencialne stranske učinke. Tudi pri tistih, ki bolezen prebolijo, opažajo številne posledice, nekatere prehodne, druge pa žal tudi trajne. Rehabilitacija pa lahko traja več mesecev, je opozoril Jereb.
Popolna ignoranca starejših s kroničnimi boleznimi, ki niso cepljeni
Zdi se mu "popolnoma nerazumljivo, da na intenzivne oddelke še vedno sprejemamo bolnike, stare 50, 60, 70, tudi 80 let s sočasnimi kroničnimi boleznimi, ki niso cepljeni". "Gre za popolno ignoranco, za malomaren odnos do svojega zdravja in za popolno nepoznavanje težav in problema, s katerim se soočamo," je dodal. Zato je vse, ki se še niso cepili, ponovno pozval k cepljenju.
Veliko nadurnega dela; potrebujejo vso pomoč, ki jo lahko dobijo
V tej zahtevni situaciji, ko se vsak dan z veliko hitrostjo polnijo bolniške postelje, zmorejo le s prilagajanjem, zavzetostjo in predanostjo zaposlenih in tistih, ki so jim pri oskrbi covidnih bolnikov priskočili na pomoč, je dejala glavna medicinska sestra UKC Ljubljana Zdenka Mrak.
Pomagajo si s prerazporejanjem zaposlenih, veliko je nadurnega dela. Pomoč so dobili tudi iz drugih zdravstvenih zavodov in necovidnih bolnišnic, tudi od zasebnikov in koncesionarjev. S štirimi ekipami pomaga Slovenska vojska, in sicer z eno ekipo od prejšnjega tedna, tri pa so prišle danes. Prav tako pomagajo študenti zdravstvene nege in medicine ter prostovoljci. Po besedah Mrakove bodo ministrstvo za zdravje poizvedelo tudi v drugih zdravstvenih zavodih in poskušalo poiskati medicinske sestre, ki so včasih delale v UKC, tudi v enotah intenzivne terapije, da bi prišle pomagat.
Zdenka Mrak, foto: Daniel Novaković/STA
Po besedah Lejko Zupančeve je situacija na navadnih oddelkih stabilna, zasedenost postelj je velika, a je vtis, da se zadeve v zadnjih dneh "nekoliko umirjajo".
Pričakujejo tudi peroralno zdravilo proti covidu-19 molnupiravir, namenjeno tistim, ki že imajo simptome, ne potrebujejo pa še hospitalizacije. Ker zdravilo trenutno še nima dovoljenja za promet v Sloveniji, se bo izdajalo pod posebnimi pogoji in se bodo morali še dogovorili, na kakšen način in kdo bo zdravilo predpisoval. Idealno bi bilo, da bi ga predpisoval lečeči zdravnik oz. zdravnik v covidni ambulanti ali urgentnem centru, a morajo še najti rešitev, ki bo v skladu z zakonodajo in predpisi, ki veljajo za predpisovanje takšnih zdravil, je pojasnila.
Gre za prvo dejansko protivirusno zdravilo za covid-19. Zdravilo, ki je v obliki tablet, preprečuje razmnoževanje virusa, pomembno pa je, da se zdravljenje z njim začne čim prej, saj ga mora bolnik dobiti v prvih petih dneh, ko se pojavijo simptomi, je povedala Lejko Zupančeva.
Zdravilo je namenjeno bolnikom, ki so najbolj ogroženi za težek potek bolezni. Med njimi je navedla vse, ki so starejši od 65 let, ljudi s kroničnimi boleznimi, med katerimi je posebej izpostavila bolnike s sladkorno boleznijo, pa tudi srčne bolnike, bolnike z motnjo imunskega sistema, revmatološke bolnike, bolnike z rakom, jetrne, ledvične bolnike. Zdravilo bo namenjeno tako necepljenim kot cepljenim bolnikom.
Posebej ogrožene tudi nosečnice
Sicer pa po njenih besedah uporabljajo tudi koktelj monoklonskih protiteles, poznan tudi pod imenom regeneron, kar sicer ni uradno ime zdravila. Izkušnje s tem zdravilom so dobre, če je bilo ustrezno indicirano, je zelo malo bolnikov potrebovalo bolnišnično zdravljenje.
Jereb je danes pojasnil, da so za težji potek bolezni posebej ogrožene tudi nosečnice, sploh v zadnjem trimesečju nosečnosti. Trenutno v enoti intenzivne terapije zdravijo eno nosečnico, ki je priključena na aparat za mehansko predihavanje in je neposredno življenjsko ogrožena, tri nosečnice pa potrebujejo visok odmerek kisika in so pred tem, da jih premestijo v enoto za intenzivno zdravljenje.
Komentiraj
smrti do 21 dni po prvi dozi 18,971
smrti po 21 dnevih po prvi dozi 80,036
smrti do 21 dnevih (ali vec) po drugi dozi 12,344
smrti po 21 dnevih (ali vec) po drugi dozi 150, 557
smrti necepljenih zaradi covida 40,966
vir Office of National statistics - national immunisation management service