55-letni Asad po desetletju konflikta ostaja na oblasti in se bo poleti na predsedniških volitvah potegoval za četrti mandat. To mu je omogočila tudi razdeljena opozicija, ki ji v vseh teh letih ni uspelo ponuditi kredibilne politične alternative.

Konflikt se je leta 2011 začel z brutalnim zatrtjem protestov proti režimu sirskega predsednika Bašarja al Asada, kasneje pa je prerasel v kompleksno vojno, v katero so zapletli uporniki, džihadisti in svetovne sil

Asad si je s pomočjo ruskih sil nazaj priboril več kot 60 odstotkov sirskega ozemlja, na katerem živi več kot 13 milijonov ljudi. Okoli 2,9 milijona ljudi živi na severozahodu države, ki je v rokah džihadistov in z njimi povezanih uporniških skupin. 2,6 milijona ljudi živi na območjih pod nadzorom Kurdov na severovzhodu Sirije. Okoli 1,3 milijona ljudi pa živi na severu države, ki ga nadzorujejo turške sile in njihovi sirski zavezniki.

Po ocenah strokovnjakov je desetletna vojna povzročila za 1200 milijard dolarjev gospodarske škode. Sirija je izgubila 91,5 milijarde dolarjev prihodkov od prodaje nafte in plina.

Sirski funt je v preteklem desetletju izgubil 98 odstotkov vrednosti v primerjavi z ameriškim dolarjem. Cene hrane so se od začetka vojne povišale za 33-krat. Cena subvencioniranega kruha na območjih pod nadzorom režima se je povišala za šestkrat.

Lakota in ekstremna revščina

Svetovni program za hrano ocenjuje, da si 12,4 milijona Sircev le stežka zagotovi dovolj hrane za vsak dan. Z lakoto se sooča več kot 60 odstotkov sirskih otrok. Po ocenah ZN v ekstremni revščini živi dva milijona Sircev.

Vojna je razdejala tudi kritično infrastrukturo države. Po navedbah pristojnega sirskega ministrstva ne deluje 70 odstotkov električnega omrežja ter plinovodov in naftovodov.

V zadnjih letih so se prizadevanja za rešitev konflikta pod okriljem ZN osredotočila na odbor - v njem so enakopravno zastopani režim, opozicija in civilna družba - ki naj bi na novo napisal sirsko ustavo, vendar do zdaj ni dosegel nikakršnega napredka.

Poleg tega je znotraj države razseljenih še 6,7 milijona ljudi, številni med njimi živijo v taboriščih. Okoli 13,4 milijona Sircev potrebuje humanitarno pomoč.

Po podatkih Sirskega observatorija za človekove pravice, ki informacije o sirski državljanski vojni zbira s pomočjo obsežne mreže virov na terenu, je okoli 100.000 ljudi umrlo med mučenjem v režimskih zaporih. Okoli 100.000 ljudi je še vedno zaprtih, 200.000 je pogrešanih, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

V sirski državljanski vojni je bilo po navedbah Združenih narodov 38-krat uporabljeno kemično orožje, od tega naj bi ga 32-krat uporabile vladne sile. V enem od teh napadov leta 2013 naj bi bilo ubitih 1400 ljudi.

Desetletje bojev je nepovratno preoblikovalo zemljevid Sirije in življenja več kot 20 milijonov ljudi, ki še vedno živijo v tej držav.