Veliki šarmer Dr. N. nam v tem oblačenem in meglenem vremenu razkriva, kako je na lep pomladni dan razveselil svojo prijateljico Jasno, ona pa njega ...
Na računalniku malo čez polnoč v noči z nedelje na ponedeljek, po še enem super vikendu in vedno bližje poletju. Kot vsak Primorec za vikende bežim na Obalo, ker me megla in oblačno vreme v kombinaciji s snegom nikakor ne prepričata. Le zakaj? Vedno se je lepo peljati po avtocesti v smeri Kopra, ko se navadno nekje pri Postojni začne odpirati privlačna jasnina proti Krasu in Obali. Spomnim se intervjuja z Borisom Kobalom, ki je kot študent zbiral denar za bencin, da se je lahko popoldan po predavanjih zapeljal do Trsta, se sprehodil, nadihal morskega zraka in se zvečer vrnil v Ljubljano.
Kakorkoli, v soboto me je po daljšem času poklicala Jasna. Ponavadi vedno dobim klic, ko začne v njeni zvezi škripati, ko se ne počuti več sigurna, ko kaj sumi in podobno. Zanimivo mi je dejstvo, da se ljudem ponavljajo iste stvari v cikličnem zaporedju.
Dobila sva se v Barkovljah – od Trsta v smeri proti prelepemu gradu Miramar, ki krasi Tržaški zaliv. Začuda ni pihalo, bil je super dan s prijetnimi temperaturami.
"Hej Jasna," sem dejal, sledil je objem. "Kako si? Kaj si? Zakaj si?"
"Zakaj sem?" Se nasmeji mojemu vprašanju in namigne, da se lahko odpraviva v smeri gradu po lepi tlakovani potki, ki vodi ob obali. Tukaj se vsak vikend ob lepem vremenu sprehaja ogromno število ljudi, teče pa tudi veliko rekreativcev.
"Joooooj, spet se počutim utesnjeno, moj me omejuje, nikamor ne greva, vsak dan je isti, seks ni več, kar je bil."
Ko sem prej omenjal periodično ponavljanje, sem imel v mislih prav to. Znova in znova obdobje, ko začne dvomiti o sebi, o svojih odločitvah, o tem, kaj je zamudila in bo zamudila. Všeč so mi ljudje, ki so napredni, ki imajo željo po ustvarjanju, avanturah, si mislim pri sebi, obenem pa vem, da potrebuje pomiritev in nasvet.
"Moški ste vsi isti," nadaljuje z ženske strani standardno frazo. Ja, načeloma nas vse poganja testosteron, spet sam pri sebi, vendar ji tega ne smem priznati. V navadi ji je, da me sprovocira in tako podžge pogovor. Vnela se je debata o tem, da moški razmišljamo samo o seksu, da so ženske prevečkrat naivne in verjamejo obljubam, da moški stvari ne moremo povedati neposredno, ker na tak način do seksa sploh prišlo ne bi, in da je to vedno en in isti začaran krog, v katerem se večina vrti in zaradi česar prihaja do varanj, slabega počutja, neiskrenosti itd.
Bila sva ravno na vhodu v del, ki vodi proti Miramaru, takoj za železnimi vrati, kjer se na desni strani nahajajo javne sanitarije. Nadaljevala sva do gradu, obvezen status update na Facebooku. Jooj kako lep dan s prijateljicami, se je glasil njen.
Le zakaj s prijateljicami? Od gradu sva se odpravila po isti poti nazaj in spet so se pokazale iste, tokrat na najini levi, sanitarije. Jasna prekine še vedno zanimivo debato. "Sledi mi." "Kaj? Kaj naj sledim?" Presenečeno, ne vem, kako drugače naj opišem moj glas in pogled.
"Z mano pojdi," ponovi. Sledim ji na ženski del, malo v strahu, da ne srečava kakšne gospe na vhodu. Na mojo srečo je bilo vse prazno. Zavila je v drugo kabino po vrsti, jaz pa za njo kot najbolj zvest prijatelj. Zaklene vrata … Nisem omenil, da je bila oblečena v lepo kratko oblekico poletno rumene barve.
Z eno roko me je prijela za Johnsona, z drugo pa mojo roko in jo položila na njeno sončno sedlo, ki je bilo premočeno kljub suhemu sončnemu pomladanskemu vremenu. Obrnil sem jo, tako da se je z rokami naslonila na steno kabine. Narahlo sem privzdignil oblekico še iz zadnje strani, odmaknil lepe črne tangice in ... med nabijanjem sta vmes vstopili priletni gospe s prijetnim pogovorom o lepem vremenu, otrocih in seveda o možeh.
Vmes pa Jasna mokra, jaz pa ravno tako moker, sem še vedno nabijal. Z občutkom, počasi, tako, da se naju ni slišalo. Pogovor je postajal vedno tišji in vedno bolj oddaljen, kar je bil znak za totalno invazijo energije, tekočin in stokanja z zaključkom v obojestranski ekstazi!
Preostali del poti je minil v sproščenem pogovoru, kavici ob morju in pozdravu do naslednjič. Zvečer sem prejel SMS: "Hvala ti za prijetno popoldne, potrebovala sem točno to." Spet vse super. Popoldansko druženje za boljšo vezo, si mislim sam pri sebi in ji hudomušno odgovorim: "Naslednjič spet!"
Več iz rubrike Erotika: