Zakon o čezmejnem izvajanju storitev, ki je bil sprejet marca lani, je skladno z evropskimi predpisi 1. januarja letos črtal določbo zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, po kateri so lahko delodajalci za delavce, napotene v tujino, prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje plačevali od bruto plače, ki bi jo ti delavci prejemali za enako delo v Sloveniji. Sedaj jih morajo od njihove dejanske plače, kar pomeni višjo pokojnino v Sloveniji, a tudi višji strošek delodajalcev.

Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) ni bila uspešna z opozorili, da bo s tem poslovno okolje za ta podjetja v Sloveniji slabše kot v npr. v Avstriji, Italiji in Nemčiji, kjer imajo za te delavce določene olajšave, pa tudi na Hrvaškem, kjer evropski predpisi sicer še niso uveljavljeni, ter s predlogi za podaljšanje prehodnega obdobja in za uvedbo morebitnih olajšav.

Kot je danes na mesečnem srečanju GZS z novinarji v Ljubljani dejal glavni izvršni direktor GZS za socialni dialog Mitja Gorenšček, je strošek za delodajalca sedaj višji v povprečju za 680 evrov na delavca mesečno. Podjetja so se oz. se bodo v bližnji prihodnosti prilagodila tako, da bodo preselila svoje sedeže oz. organizirale izpostave v drugih državah.

Glede na anketo zbornice se je oz. se bo za to odločilo 62 odstotkov od skupno 4500 podjetij, torej okoli 2800 podjetij, ki napotujejo 14.900 delavcev.

Posledično bo v zdravstveni in pokojninski blagajni za okoli 100 milijonov evrov manj prispevkov letno, priliva iz dohodnine bo manj za 30 milijonov evrov in priliva iz davka od dohodkov pravnih oseb za 15 milijonov letno, je navedel Gorenšček.

"O teh podatkih bomo obvestili pristojna ministrstva. Zakon je možno spremeniti, je pa vprašanje, ali bodo ta podjetja pripravljena svojo dejavnost vrniti v našo državo," je opozoril.

Po njegovih besedah gre večinoma za podjetja, ki opravljajo gradbene storitve, montažne storitve in prevozne storitve. "Zanje ni pomembne razlike, od kod delavce napotujejo," je dejal. Po njegovih besedah se v glavnem odločajo za selitev na Hrvaško, v Avstrijo, Nemčijo in na Slovaško. Hrvaška se sicer še ni prilagodila evropski direktivi. Če se bo s sprejetjem sprememb tam položaj poslabšal, bo znova priložnost za našo državo, če se bo prilagodila, sicer pa bodo priložnosti Slovaška, Avstrija in Nemčija, ki ponujajo bolj prijazno poslovno okolje, je Gorenšček.

V GZS so poleg tega podjetja zaprosili, naj s pomočjo primerjalnika Agencije za energijo naredijo informativne izračune, kako bo obračunavanje omrežnine pri električni energiji po novem sistemu, ki bo začel veljati 1. julija, vplivalo na njihove stroške s tem. Kot je povedala svetovalka GZS Andreja Čerče, njihove odgovore še zbirajo, tako da končnih podatkov še ni, je pa že na podlagi doslej zbranih mogoče reči, da bi se lahko stroški pri odjemalcih srednje in visoke napetosti zvišali za nekajkrat.

Na GZS analizirajo tudi pravno vzdržnost akta o metodologiji za obračunavanje omrežnine in ugotavljajo, da posega v že pridobljene pravice odjemalcev ter ne sledi načelom, na katera se naslanja.