"Za Slovenijo je ta makroregija zelo pomembna, saj je sol Evrope. Menim, da jo lahko vzpostavimo do konca leta 2014. Z njeno vzpostavitvijo vidim več priložnosti za razvoj turizma, infrastrukture, zaščite morja in sodelovanja z različnimi pristanišči," je dejal Erjavec po koncu ministrskega zasedanja Jadransko-jonske pobude.

Slovenija se je po Erjavčevih besedah med predsedovanjem pobudi zavzemala za krepitev sodelovanja s poudarkom na trajnostnem razvoju obeh morij in obal. Z današnjim sestankom in s sprejetjem skupne izjave je Slovenija sklenila enoletno predsedovanje Jadransko-jonskemu svetu, ki ga je junija lani prevzela od Srbije, sedaj pa ga predaja Albaniji.

Tudi namestnica albanskega zunanjega ministra Edith Harxhi je danes izrazila upanje, da bo EU strategijo za jadransko-jonsko makroregijo sprejela do konca leta 2014. Ta bo po njenih besedah izboljšala življenje ljudi ob Jadranskem in Jonskem morju, saj bo okrepila vidnost te regije in s tem sodelovanje nečlanic unije z Brusljem ter jim tako prinesla tudi več sredstev.

Za Albanijo, naslednjo predsedujočo, je pri razvoju jadransko-jonskega sodelovanja pomembno predvsem področje energije, konkretno projekt čezjadranskega plinovoda, ki ga gradi skupaj z Grčijo in Italijo. Izpostavila pa je tudi trajnostni razvoj, zaščito okolja ter prizadevanja za vključitev novih članic, Makedonije in Kosova.

Srečanja se je udeležil tudi generalni sekretar Jadransko-jonske pobude, Italijan Fabio Pigliapoco, ki je izpostavil, da makroregija pomeni več subsidiarnosti, kar pa prinaša boljšo vključenost civilne družbe. Ocenil je tudi, da je bilo sodelovanje sekretariata s slovenskim predsedstvom "popolno".

Jadransko-jonska pobuda je bila ustanovljena leta 2000 v Anconi. Združuje osem držav ob Jadranskem in Jonskem morju: Slovenijo, Albanijo, Bosno in Hercegovino, Črno goro, Grčijo, Hrvaško, Italijo in Srbijo. Osnovni namen je bil sodelovanje pri trajnostnem razvoju obeh morij.

Sedaj pa osmerica želi, da njihova pobuda zraste v evropsko makroregijo, saj bi jim to prineslo nove gospodarske in druge priložnosti. To je izpostavila tudi lani novembra na srečanju z evropskim komisarjem za regionalno politiko Johannesom Hahnom, ki pa jih je opozoril, da makroregija ni zastonj in da je njena vzpostavitev zahtevna naloga.

Osmerica je danes v skupni izjavi med drugim pozdravila poziv voditeljev članic EU decembra lani, naj Evropska komisija strategijo za jadransko-jonsko makroregijo predlaga do konca leta 2014, ter potrdila odločno zavezanost vseh osmih vlad, da dosežejo skupen cilj - oblikujejo strategijo EU za jadransko-jonsko regijo.

Današnja razprava je potekala pod naslovom "Jadransko-jonska makroregija kot odgovor na skupne izzive v regiji in mehanizem na poti držav Zahodnega Balkana v EU". Uvodni nagovor je imel minister Erjavec, sicer pa so se sestanka na stalnem predstavništvu Slovenije pri EU udeležili udeležili v glavnem namestniki zunanjih ministrov.

Več iz rubrike Gospodarstvo:

"Oaza čudežev" − investicija, ki razdvaja

V nakup 100 Airbusovih letal

Vlada dodelila državno poroštvo Cimosu