Prepričanje poslanske skupine ZL, da se z izgradnjo drugega tira namerno odlaša, da se še pred izgradnjo projekta začenja s privatizacijo drugega tira, hkrati pa da poteka tiha privatizacija Luke Koper ter razkosavanje pristaniških dejavnosti s pomočjo javno-zasebnih partnerstev in pristaniških koncesij, je že uvodoma zavrnil minister za infrastrukturo Peter Gašperšič.

Ponovil je, da je drugi tir nujen in da vlada na njem tudi intenzivno dela. Za izvedbo projekta se je odločila ustanoviti projektno podjetje, ki bo prek dokapitalizacije prešlo v večinsko zasebno lastništvo. Projekt namreč zaradi omejitev z lani sprejetim fiskalnim pravilom ni izvedljiv z dodatnim zadolževanjem države, zadolževanje podjetja v večinski zasebni lasti pa se ne bo štelo v javni dolg.

Infrastruktura bo ostala v lasti države

Projektno podjetje bo prek koncesije tudi upravljalo z zgrajeno infrastrukturo, po izteku koncesije pa bo infrastruktura ostala v lasti države. Strahovi o privatizaciji drugega tira so tako po ministrovih besedah odveč, kot zatrjuje, se vlada z načrti tudi ne dotika privatizacije Luke Koper. Ta bo še naprej ostala enovito podjetje in izvajala naloge skladno s koncesijsko pogodbo. Ob tem Gašperšič poudarja, da rast pretovora v Luki tudi po izgradnji drugega tira ne bo zagotovljena sama po sebi, potrebna bo tudi cela vrsta drugih aktivnosti.

Kljub Gašperšičevim pojasnilom pa so poslanci od vlade glede projekta izgradnje drugega železniškega tira Koper-Divača želeli bolj jasne odgovore in odločnejše korake, predvsem v zvezi z modelom financiranja, ki naj bo dokončno izdelano in predvsem življenjsko.

Do sedaj še nobenega interesa zasebnih vlagateljev 

Nekateri so medtem podvomili, da interes kakšnega od zasebnih vlagateljev za sodelovanje pri projektu sploh obstaja. "Če do zdaj še nismo dobili zasebnega vlagatelja za drugi tir, je to jasen signal, da ga ni. Čas je, da se začnemo pogovarjati o realnih finančnih konstrukcijah," je dejal poslanec SD Janko Veber.

Veber sicer meni, da sam projekt ni tako zapleten in nemogoč. Blizu mu je dogovor o gradnji drugega tira s katero od sosednjih držav, denimo Madžarsko, ki je interes za sodelovanje že izkazala, prepričan je tudi, da bi se takšnemu projektu pridružile tudi druge države.

"Če k projektu, vrednemu okoli milijarde evrov, pristopi država in da za 300 milijonov evrov garancij, Madžarska k temu pristavi za 400 milijonov evrov garancij in če dodamo še okoli 300 milijonov evrov nepovratnih sredstev EU, je finančna konstrukcija zaprta," je poudaril Veber, prepričan, da bi državi kljub omejitvam uspelo upravičiti zadolževanje za gospodarsko rast.

Država denar lahko zagotovi z dobro privatizacijo

Da mora država zagotoviti financiranje za projekt, meni tudi poslanec ZL Matej T. Vatovec, prepričan, da je financiranje iz javnih sredstev edina smiselna ureditev. Za državno financiranje drugega tira se zavzema tudi Franc Breznik (SDS), ki pa se ne bi na novo zadolževal, temveč pospešil privatizacijo. "Država lahko denar zagotovi z eno dobro privatizacijo," je poudaril in, očitno nezadovoljen s storitvami državnega telekoma, večkrat izpostavil prodajo Telekoma Slovenije.

Da drugi tir ni popolna rešitev za Luko Koper, je medtem poudaril Ljubo Žnidar (SDS) in izpostavil nujnost sanacije vseh ozkih grl. "Treba je gledati celoten peti koridor proti severu, ne pa napihovati drugega tira, ki sam po sebi ni rešitev, je le del rešitve," je strasti poslancev miril Žnidar.

Uroš Prikl (DeSUS) je medtem pozval, naj se pohiti z revizijo projekta, ki jo Gašperšič pričakuje na začetku poletja. Če se bo izkazalo, da je projekt z določenimi poenostavitvami dejansko mogoče zgraditi z manj sredstvi, tako minister, bo potrebna sprememba projektne dokumentacije in gradbenega dovoljenja, ki ga Gašperšič sicer pričakuje do konca marca. "Toda to bodo tehnikalije," je dejal minister, prepričan, da se projekt zaradi tega ne bo zavlekel.

Težave Luke Koper zaradi zasičenosti tirov

Medtem ko se je večji del razprave poslancev vrtel okoli drugega tira, pa je prvi del seje odborov, ko so do besede prišli povabljeni na seji, minil v senci zadnjih težav Luke zaradi zasičenosti zmogljivosti na slovenskem železniškem omrežju. Razprava, v kateri so poleg Gašperšiča sodelovali prvi mož in sindikalisti Luke Koper, prvi mož Slovenskih železnic ter predstavnik pristaniških špediterjev, se je vrtela predvsem o odgovornosti za nastale težave na tirih in medsebojnem obtoževanju.

V zvezi s tem sta odbora tudi sklenila infrastrukturnemu ministrstvu predlagati, da v 30 dneh pridobi poročilo Slovenskih železnic o razlogih za zaostanke na železniškem omrežju in ukrepih za odpravo teh zaostankov.