"Gospodarski vpliv je najbolje razložiti s tem, čemur ekonomisti pravijo pretresi v oskrbi, kar pomeni, da se istočasno zviša inflacija in zmanjša rast," je predsednica ECB po poročanju francoske tiskovne agencije AFP dejala v Nikoziji. Lagardova je pojasnila, da bodo cene energije po pričakovanjih ostale visoke dlje časa, pri čemer so se cene plina od začetka leta po njenih besedah zvišale za 52 odstotkov, nafte pa za 64 odstotkov.

Ob tem je prepričana, da bodo na udaru tudi cene hrane, saj sta Rusija in Ukrajina pomembni izvoznici pšenice, tako ko gre za oskrbo EU kot na globalni ravni.

"Težave v dobavnih verigah bodo v določenih sektorjih še trajale," je dejala in dodala, da gospodinjstva postajajo bolj pesimistična, zaradi česar bi lahko zmanjšala izdatke.

"Zaupanje med potrošniki je bilo marca na najnižji ravni po maju 2020 in je precej pod dolgoročnih povprečjem," je povedala Lagardova in dodala, da bi trenutne razmere lahko vplivale na naložbe gospodarstva.

Lagardova meni še, da bodo gospodarski stroški višji, dlje kot bo trajala vojna, večja pa je tudi možnost za negativne scenarije. Ob tem je opozorila, da lahko po njenem mnenju s pravilnim političnim odzivom ublažimo gospodarske posledice, ki jih bo povzročila vojna.