Nekdanje direktorice Vegrada Hilde Tovšak, ki je očitno pobegnila v tujino, tudi danes še niso našli. Je pa že jasno, da bodo zaradi njenega primera morali svoje postopke pojasnjevati tako pristojno tožilstvo kot pristojni sodišči.
Predsednik vrhovnega sodišča Branko Masleša je namreč v zvezi s primerom Čista lopata in primerom delavcev na gradbišču Termoelektrarne Šoštanj na Višje sodišče v Ljubljani in na Višje sodišče v Mariboru naslovil zahtevi za pregled poslovanja. Poročilo pričakuje do ponedeljka, so na vrhovnem sodišču pojasnili za STA.
Generalni državni tožilec Zvonko Fišer pa je zaradi poteka dogodkov v zadnjih dneh v primeru Tovšakove uvedel nadzor nad odločanjem Specializiranega državnega tožilstva, ki ga vodi Harij Furlan. Nadzor naj bi bil končan do konca meseca.
Medtem poročilo o delu Specializiranega državnega tožilstva pričakuje tudi pristojni minister Senko Pličanič. Furlan je v Studiu ob 17h napovedal, da bo poročilo za ministra pripravljeno že v sredo.
Mariborsko okrožno sodišče je namreč v petek odpravilo pripor zoper Tovšakovo in soobtoženega Aleša Pangerca, a je dan kasneje za oba osumljenca znova odredilo pripor. Pangerc je že v priporu, medtem ko nekdanjo direktorico Vegrada še vedno iščejo. Njen zagovornik Boris Kanduti je danes za STA povedal, da s svojo stranko še ni uspel priti v stik, nazadnje sta govorila v nedeljo.
Po navedbah mariborskega sodišča so zoper Tovšakovo in Pangerca v petek pripor odpravili po uradni dolžnosti, ker je Specializirano državno tožilstvo pred časom spremenilo zahtevo za preiskavo. Zoper Tovšakovo je bil pripor namreč odrejen zaradi očitkov treh kaznivih dejanj nedovoljenega dajanja daril v znani zadevi glede delavcev na gradbišču Termoelektrarne Šoštanj (Teš). Za to kaznivo dejanje je po prvem odstavku 242. člena kazenskega zakonika zagrožena zaporna kazen od šestih mesecev do petih let.
Tekom postopka je tožilstvo prekvalificiralo zahtevo za preiskavo, tako da je Tovšakovi očitalo storitev kaznivega dejanja nedovoljenega dajanja daril po drugem odstavku 242. člena kazenskega zakonika. Za takšna kazniva dejanja pa je predpisana zaporna kazen do treh let. V primeru, ko gre za kazniva dejanja, za katera je zagrožena kazen do treh let zapora, pa se sme pripor odrediti le izjemoma, oziroma ne sme biti daljši od 15 dni.
Pogoj za podaljšanje pripora je, da pristojno državno tožilstvo v tem času vloži na sodišču obtožni akt, s katerim tudi predlaga podaljšanje pripora. Zagovornik Tovšakove Boris Kanduti je dejal, da pristojno državno tožilstvo v zakonsko določenem času na sodišče ni vložilo obtožnega akta in predlagalo podaljšanja pripora, zato jo je sodišče izpustilo na prostost. Tako je ravnanje mariborskega sodišča Kanduti označil za zakonito in pravilno.
Medtem pa je Furlan danes v izjavi za medije dejal, da je bil obtožni akt po njegovih informacijah vložen, in sicer še preden je Tovšakova odkorakala na prostost. Če bi se izkazalo, da je napako storilo tožilstvo, pa da je pripravljen prevzeti odgovornost.
Na to temo naj bi po neuradnih podatkih sicer vsi pristojni spregovorili še ta teden na sestanku pri premierki Alenki Bratušek. Dogodki so sprožili precej ogorčenja javnosti, ki se sprašuje, kako je možno, da je Tovšakova kljub pravnomočnim sodbam in številnim obtožbam prišla na prostost in, kot kaže, tudi pobegnila.
Če bi bila nova zahteva za pripor vložena prej ali če bi Tovšakova že prestajala kazen, ki ji je bila v drugih postopkih na sodišču že naložena, na prostost sploh ne bi prišla, so v teh dneh poudarjali mediji.
Okrožno sodišče v Ljubljani naj bi sicer po poročanju medijev za Tovšakovo, Boruta Farčnika in Tomaža Žiberta, ki so bili v zadevi Čista lopata obsojeni na zapor, ravno danes izdalo poziv na prestajanje zaporne kazni. Torej nekaj dni prepozno, da bi Tovšakovi preprečili izhod na prostost.
Izpustitev Hilde Tovšak iz pripora bi lahko preprečili z boljšo koordinacijo tožilcev, trdi Bojan Dobovšek s Fakultete za varnostne vede. Izpustitev po njegovem mnenju ni nujno napaka tožilca, bi pa lahko tožilci razmišljali toliko naprej, da bi skombinirali različne postopke proti Tovšakovi in bi v priporu ostala zaradi kakšnega drugega postopka. Čeprav hkrati opozarja, da bi bilo lahko potem vprašanje, ali bi bilo vse zakonito.
Če je pri izpustitvi nekdanje prve dame Vegrada Tovšakove v resnici šlo za napako tožilca, Dobovšek meni, da sankcija zoper njega ni nujna, saj vsi pri opravljanju svojega poklica delajo napake. Bi pa moral biti kaznovan, če bi pri tem storil kaznivo dejanje, kot je na primer opustitev dolžnega ravnanja. Kar pa je seveda treba dokazati.
Tudi Fišer je danes dejal, da se strokovne napake v tožilstvu praviloma ne sankcionirajo "z nekimi posebnimi sankcijami".
Ena od možnosti je disciplinska sankcija, a Fišer poudarja, da je sam glede tega zelo rezerviran, saj ni za to, da bi "strokovne napake urejali z disciplinskimi sankcijami". "Delo tožilca je visoko intelektualno delo in če tu ne moremo doseči kakovosti drugače kot skozi disciplinske sankcije, potem smo ta sistem nekje zavozili," dodaja. V izjavi za medije je Fišer še dejal, da ne razmišlja o odstopu.
Pristojni minister Pličanič, ki je bil presenečen, ko je slišal, da "se išče Hilda Tovšak," je danes napovedal, da bo najprej počakal na odgovor tožilstva, nato pa se bo odločal, kako naprej. Zadevo morata sicer po besedah ministra Pličaniča zdaj razčistiti predvsem tožilstvo in pravosodje, saj sam kot minister teh pooblastil nima.
Javnost se sprašuje tudi, kako je možno, da je Tovšakova, ki je bila v drugih primerih v priporu tudi zaradi begosumnosti, tokrat odšla na prostost brez nadzora. Dobovšek tudi pravi, da ni nujno, da se obsojencu na zaporno kazen po pravnomočni sodbi odvzamejo dokumenti oz. potni list. To je, kot pravi, odvisno od primera in je ponavadi zapisano v sodbi. "Res pa je, da sedaj ko so odprte meje EU, lahko pridemo marsikam tudi brez dokumentov, ali pa samo z osebno izkaznico oz. denimo vozniškim dovoljenjem," je še dejal. Iz Okrožnega sodišča v Mariboru so sicer za STA sporočili, da ob odreditvi pripora odvzem potnega lista ni predviden.
Glede domnevnega bega v tujino pa je Dobovšek dejal, da je jasno, da so kriminalci prvi, ki so izrabili odprtost meja v EU za svoja kriminalne dejavnosti ali skrivanje preko mej.
O dogodkih bo očitno razpravljal tudi DZ, kar zahtevajo v največji opozicijski poslanski skupini SDS. Vodja poslancev Jože Tanko je celo dejal, da obstaja veliko indicev, ki kažejo v smeri, da je v tem primeru šlo za dogovorjen korak. Zato tako kot nekdanji minister za notranje zadeve iz vrst SDS Vinko Gorenak meni, da bi morala Fišer in Furlan odstopiti.
Mediji so sicer v teh dneh ugibali tudi o tem, kje bi Tovšakova lahko bila, tako so med drugim omenjali Hrvaško, Skopje, Ameriko in celo Kenijo, kjer naj bi imela sorodnike.
Tovšakovo sicer od ponedeljka iščejo z mednarodno tiralico tudi izven Slovenije, so potrdili na policiji, čeprav je na spletni strani Interpola med iskanimi osebami še ni.