Ko slišimo besedo inkluzija, se na naših obrazih navadno izriše zbegan pogled, saj pravzaprav ne vemo, kaj to je. Inkluzija nadomešča pojem integracija, ki se je v slovenskem šolskem prostoru že prijel. Čas je, da ga usvojimo tudi širše. Prav vsi našteti so včeraj s skupnimi močmi dokazali, da lahko različne institucije v polnosti izpolnjujejo poslanstvo razvijanja bralne pismenosti in ne nazadnje tudi vseživljenjsko izobraževanje. Skupaj so poskrbeli za izdajo prve tipne slikanice Jerneja Kuntnerja – Hitri Počasne.

"Veseli me, da postajamo vedno bolj inkluzivna družba, saj tudi slepi in slabovidni otroci potrebujejo knjige, ob katerih se lahko učijo. Ob tem naj izpostavim, da smo tudi v Osrednji knjižnici Srečka Vilharja Koper v sodelovanju z različnimi institucijami, ki so zaslužne tudi za današnji dogodek, že izdali tipanko z naslovom Uganke za radovedne prstke in skozi proces nastajanja spoznali, da te niso zanimive samo za slepe in slabovidne otroke, ampak zaradi privlačnih barv in razvoja tipa, tudi za otroke v vrtčevskem obdobju.

V knjižnici se dobro zavedamo pomena, ki ga ima tovrstno gradivo za razvoj slepih in slabovidnih otrok, zato smo se odločili, da bomo z veseljem še naprej podpirali prihodnje izdaje tipank, ki so izjemnega pomena za slepe in slabovidne in ne nazadnje tudi za vse tiste oklevajoče bralce in priseljence, ki še ne obvladajo dobro slovenskega jezika oziroma se ga učijo," je bil ob predstavitvi tipne slikanice Hitri Počasne izčrpen direktor Osrednje knjižnice Srečka Vilharja Koper David Runco.

Zgodba o polžku, Hitrem Počasnetu je nastala izpod peresa vsestranskega igralca in pisatelja otroških knjig Jerneja Kuntnerja, ki je obiskovalcem zaupal, da njegova ljubezen do pisanja izhaja že iz otroštva, saj je med drugim rad veliko bral. Za otroške knjige se je odločil, ker rad nahrani svojega notranjega otroka, hkrati pa se pri nastajanju zgodb v svojem spominu rad vrne tudi v čas, ko sta bila njegova otroka še majhna. Z inkluzijo se je Kuntner prvič srečal, ko je postal ambasador Fundacije za pomoč otrokom.

Pravzaprav ga je nad idejo o izdelavi tipne slikanice najprej navdušila dr. Aksinja Kermauner, ki s študenti študija Inkluzivne pedagogike, že vrsto let v okviru študijskega programa izdeluje tipne slikanice. K projektu sta povabila še inkluzivno pedagoginjo in učiteljico na Osnovni šoli Pier Paolo Vergerio il Vecchio Ino Sulič, Zavod za prestajanje kazni Koper, za testne bralce pa sta izbrala otroke iz Centra za vzgojo, izobraževanje in usposabljanje Velenje (CVIU Velenje).

"Z otroki smo bili nad Hitrim Počasnetom navdušeni in veseli nas, da smo lahko del te izjemne zgodbe, saj vedno znova poskušamo najti rešitve in priložnosti za enake možnosti vključevanja naših uporabnikov," je povedala Ana Linasi iz CVIU Velenje, medtem ko je dr. Aksinja Kermauner izpostavila: "Tipna slikanica je primerna za 3. stopnjo lahkega branja. Na tej stopnji so besedilo in slike vključeni uravnoteženo. Povedi so že večstavčne, vendar je vsak stavek napisan v svoji vrsti in vsebuje največ sedem besed. Tovrstne tipne slikanice so zato primerne tudi za vse tiste, ki se slovenskega jezika komaj dobro učijo."

Tipne slikanice so izdelane iz različnih materialov, od lesa, do papirja, gumi mase, bleščic, trakov … Pomembno je, da so materiali močnih in izstopajočih barv, saj jih slabovidni zaznavajo in vidijo bolj izrazito, kot pa temne barve, je na včerajšnji prireditvi izpostavila Ina Sulič. Za izdelavo tipne slikanice Hitri Počasne so v proces izdelave vključili umetnika Žigo Starca, ki je izdelal več kot 130 polžkov in polževih hišic, ki so jih nato obsojenci in učitelji umestili v samo slikanico.

"Izdelava tipne slikanice Hitri Počasne je bila za nas izziv, predvsem pa sem vesel, da sem lahko aktivno sodeloval pri nastanku te knjige. Na delavnicah z Ino nam je vedno lepo. Gibanje in aktivnosti nas obsojencev so omejene, zato še toliko raje pristopimo k sodelovanju in ustvarjanju nečesa, kar bo pomagalo mnogim," pa je povedal obsojenec Dušan Novak.

Pedagoginja Zavoda za prestajanje kazni zapora Koper Irena Vujanovič je ob tem dodala, da so taki projekti za pripornike izjemnega pomena, saj osmislijo njihov prosti čas, hkrati pa ustvarjanje nanje vpliva sproščujoče.

Težava tipnih slikanic je v tem, da se izdelujejo ročno, zato so tovrstne izdaje redke, izvodi pa unikatni. Kljub temu so izdali in izdelali kar 11 izvodov, ki se jim kmalu pridruži še večje število, saj je cilj, da slikanice pridejo v roke vseh zavodov in centrov slepih in slabovidnih.