HRVATI Z NOVO TURISTIČNO STRATEGIJO: Med cilji je tudi zmanjšanje deleža zasebnih nastanitev

Svet

Hrvaški turizem se bo v naslednjih osmih letih razvijal v skladu s štirimi ključnimi strateškimi cilji. Med njimi je tudi zmanjšanje obsega zasebnih nastanitev, ki predstavljajo 60 odstotkov namestitvenih kapacitet, so ob predstavitvi strategije trajnostnega turizma do leta 2030 sporočili s hrvaškega ministrstva za turizem in šport.

Pri pripravi strategije je sodelovalo okoli 2850 ljudi iz turističnega sektorja ter ministrstva in drugih relevantnih ustanov, pa tudi predstavniki lokalnih skupnosti in številni državljani prek anket. Na ministrstvu so strategijo predstavili pred približno sto predstavniki turističnega sektorja.

Prvi cilj strategije je celoletni in regionalno uravnotežen turizem, kar pomeni razvoj turizma tudi zunaj poletne sezone in v notranjosti države.

Drugi cilj je do okolja prijazen turizem, tretji pa konkurenčen in inovativen turizem z boljšimi rešitvami glede delovne sile in boljšo nastanitveno strukturo ter manjšim deležem zasebnih namestitev. Četrti cilj strategije pa je odporen turizem z učinkovitim zakonodajnim okvirom, ob razvijanju sistema turističnih skupnosti.

Vizija razvoja trajnostnega turizma po besedah ministrice za turizem in šport Nikoline Brnjac prinaša kakovost in dobrobit lokalnega prebivalstva, upoštevanje kulturno-zgodovinske in naravne zapuščine, pa tudi reševanje pomanjkanja kakovostnih kadrov v turizmu ter zmanjšanje vpliva podnebnih sprememb na turizem in njegovega negativnega vpliva na prostor.

Pomočnik ministrice Robert Pende se je ob predstavitvi strategije dotaknil tudi izzivov, povezanih z zasebnimi namestitvami. Te po njegovih besedah prinašajo nižje prihodke in nižjo kakovost od želene, zato si želijo več hotelov in turističnih naselij, ki prinašajo višje prihodke in več zaposlitev.

Hotelske namestitve trenutno predstavljajo 13 odstotkov namestitev, čeprav je strategija turizma do leta 2020 predvidevala, da se bo njihov delež povečal na 18 odstotkov.

"Javni pozivi so končani, začelo se bo vlaganje v hotelske namestitve, bodisi skozi male družinske hotele bodisi skozi velike sisteme. V zeleno in digitalno tranzicijo. Z dvigovanjem kakovosti in ustvarjanjem dodane vrednosti to lahko spremenimo, tako se razvija tudi celoletni turizem," je v pogovoru za nacionalno hrvaško televizijo HRT cilje potrdila ministrica. "Ločiti moramo med oddajanjem, ki ga opravljajo domačini, in komercialnim oddajanjem kapacitet. To moramo ločiti z gospodarsko politiko. Pripravili bomo modernizacijo in novo kategorizacijo zasebnih namestitev s ciljem dviga kakovosti," je izpostavila.

"Veliko mest se duši v visokem številu gostov," je še dodala in poudarila, da je pri tem treba potegniti črto in omogočiti lokalnim in regionalnim skupnostim, da se same odločijo, kakšen turizem želijo.

Hrvaško je od začetka leta do zdaj obiskalo več kot 13 milijonov turistov, število nočitev pa je preseglo 72 milijonov. Turistični delavci so ustvarili med 90 in 95 odstotki prometa iz rekordnega leta 2019.

Deli novico:

Komentiraj

Za komentiranje je potrebna  Prijava  oz.  Registracija
Zhe |  22 .08. 2022 ob  20: 10
Sej pri nas je podoben/isti problem ... nizko-cenovni apartmaji nižajo dodano verdnost na gosta, ne ponujajo služb in dvigujejo cene stanovanj zaradi relativno privlačnega in nizko-obdavčenega, predvsem pa nereguliranega investicijskega razreda 'airbnb stanovanj'.

Slovenska turistična strategija je za zadnjih nekaj let ciljala na dvig dodane vrednosti, realno se je pa znižala (vir: STO) -- in velik del vzroka je ravno 'prostitucija vsakega kvadratnega metra', razno spreminjanje kleti v apartmaje, 'sobodajalstvo' kjer se oddaja celo stanovanje (pomožnosti na črno), ipd. Vse to ustvarja nelojalno konkurenco hotelom, kjer se niža potencial dobičkonosnosti, posledično tudi potencial višjih plač za (redno!) zaposlene, več je gužve na destinaciji - kar ji niža 'butičnost' destinacije, odganja zahtevne goste, ipd.

Osebno upam, da bo tudi Slovenija pričela z regulacijo zasebnih nastanitev (predvsem v prid dostopnosti stanovanj, kot tudi z namenom višanja dodane vrednosti v turizmu).