Pred kratkim mi je umrla mati, ki je celotno premoženje z oporoko naklonila njeni prijateljici. Kakšne možnosti imam?

V praksi se večkrat dogaja, da zapustniki z oporoko prezrejo kakšnega izmed svojih zakonitih dedičev in ga s tem prikrajšajo. Kljub temu, da lahko zapustnik bolj ali manj prosto razpolaga s svojim premoženjem, pa Zakon o dedovanju (ZD) vseeno postavlja manjše omejitve. Ena izmed takih omejitev je institut nujnega dediča. Nujni dediči so tisti zakoniti dediči, ki jim pripada po (kogentnih) določbah zakona del zapuščine oz. del premoženja, ki jim ga je zapustnik odtegnil z neodplačnimi razpolaganji.

Nujni dediči so lahko zapustnikovi otroci, posvojenci in njihovi potomci, zakonec ali izvenzakonski partner. Starši, dedi in babice ter bratje in sestre pa le, če so trajno nezmožni za delo in nimajo potrebnih sredstev za življenje.

Dedič lahko uveljavlja svoj nujni delež le, če bi bil v konkretni situaciji po zakonitem redu poklican k dedovanju in če nastane "prikrajšanje nujnega deleža". To pomeni, da v kolikor obstajajo dediči 1. dednega reda, dediči 2. dednega reda ne morejo terjati svojega nujnega deleža.

Prikrajšanje nujnega deleža nastane, če je zapustnik z oporočnimi razpolaganji in darili prekoračil vrednost razpoložljivega deleža zapuščine in se odpravi tako, da se na zahtevo nujnega dediča najprej zmanjšajo (odpravijo) oporočna razpolaganja, če je potrebno, pa morajo obdarjenci tudi vrniti darila.

Višina nujnega deleža je odvisna od stopnje sorodstva in znaša: ½ zakonitega dednega deleža za potomce, zakonca oziroma izvenzakonskega partnerja in 1/3 zakonitega dednega deleža za druge nujne dediče.

Zmanjšanje oporočnih razpolaganj in vračanje daril sme zahtevati nujni dedič v zapuščinskem postopku. Nujnega dediča sodišče upošteva samo na lastno zahtevo, nikoli pa po uradni dolžnosti. Rok za uveljavljanje zmanjšanja oporočnih razpolaganj je tri leta od razglasitve oporoke, vrnitev daril pa se lahko zahteva v treh letih od zapustnikove smrti. Po preteku 3-letnega roka nujni dedič izgubi pravico do nujnega deleža.

Vendar pa pravica do nujnega deleža ni absolutna pravica, ampak se lahko tudi omeji, in sicer z razdedinjenjem ali vračunanjem daril in volil.

V konkretnem primeru ima tako bralka (kot zakonita dedinja prvega dednega reda) prav gotovo pravico do uveljavljanja nujnega deleža v zapuščinskem postopku, ta znaša ½, v kolikor je sicer edina dedinja po materi. V kolikor je zakonitih dedičev več, pa je njen nujni delež sorazmerno nižji.

Sorodne vsebine:

Obala: Lastnica zaradi kajenja zadržala varščino in najemnino!

Balkanski bojevnik: Kako je lahko prišlo do izločitve ključnih dokazov?

"Vrgli so me iz stanovanja. Kaj zdaj?"