Dr. Janez Mekinc je bil od leta 2016 – 2020 tudi dekan Turistice. Njegovo aktualno raziskovalno področje je med drugim prav varnost v turizmu. Je avtor oz. soavtor številnih znanstvenih člankov, objavljenih v mednarodnih znanstvenih revijah in monografijah. Dr. Janez Mekinc je tudi znanstveni ekspert Evropskega foruma za področje varnosti in turizma (European forum for urban security Efus).

NOVO V KOPRU IN ANKARANU, PARKIRAJ VARNO IN BREZ DOTIKA, Z APLIKACIJO, KI POVEZUJE VSO OBALO: Brez plačevanja z gotovino in brez skrbi o poteku parkirnine (VIDEO)

Skupina EasyPark je vodilni globalni ponudnik digitalnih parkirnih rešitev, ki s svojo storitvijo pokriva na milijone parkirnih mest po svetu. S svojo intuitivno aplikacijo ponuja registriranim uporabnikom najučinkovitejšo rešitev iskanja parkirnega mesta v več kot 1900 mestih v Evropi. Pametna storitev EasyPark je bila od leta 2001 prejemnica že številnih nagrad.

Dr. Mekinc, kako bi lahko v nekaj besedah opredelili aktualno situacijo? Kakšna so dejanska tveganja?

Edina značilnost aktualne situacije je njena neznačilnost, saj se okoliščine spreminjajo praktično iz dneva v dan. Če se malo pošalim, bi lahko rekel, da se včasih zdi, da je možnost celovite ocene tveganja podobna anekdotski matematični nalogi 'Letita dve ovci, prva je rumena, druga pa leti desno. Koliko stane kilogram sira, če ima jež 7 let'. Zelo težko je torej pravilno napovedati gibanja v prihodnosti, saj je vse preveč neznank. Zagotovo pa je potrebno resno vzeti vsa opozorila vlade ter tudi dejstvo, da se epidemiološka slika trenutno slabša. Pomembno je, da spremljamo informacije in situacijo, čeprav je to v času dopusta zagotovo manj prijetno opravilo.

Kaj pa če se med našim dopustom stanje spremeni in meje zaprejo? Kako ravnati v tem primeru?

Ljudi seveda poleg same epidemiološke slike najbolj skrbijo strožji ukrepi, ki bi jih vlada sprejela v času njihovega dopustovanja v tujini. Pri tem mislim na ukrep zapiranja mej ali uvedbo obvezne karantene ob prihodu v Slovenijo. Verjamem, da bi v primeru strožjih ukrepov vlada vse državljane, ki so na počitnicah v tujini, pravočasno obvestila in jim omogočila čim lažjo vrnitev. Takšni ukrepi bodo zagotovo tudi koordinirani s sosednjimi državami. Zaradi tveganja, da se bodo uvedli strožji varnostni ukrepi, pa menim, da ni smiselna preložitev ali odpoved načrtovanih počitnic. Tu mislim predvsem Hrvaško. Potrebno se je osredotočiti na tisto, na kar imamo sami vpliv, to pa je ustrezna izbira mikro turistične destinacije, kjer bomo dopustovali, in upoštevanje osnovnih samozaščitnih ukrepov.

Kako izbrati svojo dopustniško destinacijo, na kaj naj bomo pozorni?

Zagotovo je v kontekstu tveganja pomembno, kje bomo preživeli počitnice, saj vse destinacije niso enako varne, kar lahko ugotovimo tudi s spremljanjem števila okuženih na posameznih področjih. Tveganje je zagotovo manjše, če dopustujete bolj odmaknjeno oziroma v okolju, kjer ni večje množice ljudi. Vsekakor pa je tveganje večje, če dopustujete z večjo skupino ljudi ali se na gibljete tam, kjer je množica ljudi. So nekatere zakonitosti, ki so logične in jih velja upoštevati, če želimo zmanjšati tveganje. Korona kriza bo zagotovo že letos spremenila naše potovalne navade, ne nekatere spremembe pa se bo v prihodnje potrebno tudi čim prej privaditi.

Po kakšnih kriterijih naj presojamo varnost neke turistične namestitve?

V Sloveniji so natančno opredeljeni ukrepi, ki jih morajo zaposleni in upravljalci nastanitvenih kapacitet upoštevati pri svojem delu. Obenem so določeni tudi ukrepi, ki jih morajo upoštevati gostje. Velika večina hotelov, zdravilišč in drugih nastanitvenih obratov ima že na svojih spletnih straneh pojasnila o ukrepih. Dodatna pojasnila lahko pridobimo, če pokličemo ali pišemo v hotel in vprašamo, kakšne ukrepe imajo uvedene in kaj pričakujejo od gostov. Na podlagi informacij lahko ocenimo, kako resno so pristopili k upoštevanju predpisanih ukrepov. Ob tem pa se moramo zavedati, da je želja hotelirjev v prvi vrsti čimbolj  prijetno in sproščeno počutje gostov, zato so trenutni varnostni ukrepi zelo neprijetni tako zanje kot za goste. Varnostni ukrepi v nastanitvenih obratih se sicer nekoliko razlikujejo od države do države, vendar so v primeru Hrvaške zelo podobni slovenskim.

Sploh na slovenskih plažah opažamo izredno gnečo. Kaj v tem primeru storiti? Na kaj naj bomo pozorni?

Tudi za vedenje in gibanje na plažah so določena pravila in priporočila. Ti preventivni ukrepi se nanašajo na upoštevanju ustrezne razdalje 1,5 metra na sami plaži, v vodi je pričakovana razdalja vsaj 2 metra. V skupini lahko plavajo ali se zadržujejo skupaj le člani istega gospodinjstva. Dodatno pa so opredeljeni tudi ukrepi za upravljalce kopališča glede dovoljenega števila obiskovalcev. Število obiskovalcev mora upravljavec prilagoditi za doseganje varnostne razdalje med kopalci v vodi.

Je po vašem mnenju v Sloveniji dobro poskrbljeno za varnostne kriterije na najbolj obremenjenih turističnih destinacijah, ki so zdaj predvsem na Obali, npr. Portorož, Piran?

Verjamem, da turistični delavci upoštevajo in izvajajo predpisane varnostne ukrepe po celi Sloveniji, ne samo na Obali. Odgovornost za upoštevanje varnostnih ukrepov pa ni samo na turističnih delavcih, temveč tudi na strani gostov in obiskovalcev. Za zagotavljanje varnostnih ukrepov je bilo potrebno veliko sprememb in prilagoditev, tako v infrastrukturi gostinskih in nastanitvenih obratov, kot pri samih turističnih storitvah, npr. strežba. Pomemben deležnik pri zagotavljanju ukrepov pa so tudi občinske in mestne uprave, ki morajo v okviru svojih pristojnosti zagotoviti izvajanje in spremljanje varnostnih ukrepov. Bolj kot vse pa potrebujemo vsi skupaj veliko potrpljenja drug do drugega, saj nam to omogoča, da smo gostje in obiskovalci sproščeni, turistični delavci pa lahko profesionalno opravijo svojo delo.

Se bomo torej morali navaditi na novo normalnost, kot nekateri pravijo tem novim razmeram?

Vsekakor je najtežje prilagoditi naše vedenje in obnašanje novim okoliščinam. Opozoril bi na to, kako pomembna je čimprejšnja adaptacija vsakega od nas na nove razmere in okoliščine. Ko bomo nekatere nove ukrepe, svoje ravnanje in obnašanje osvojili in ponotranjili, nas ne bodo več motili, saj jih bomo izvajali avtomatsko in nam ne bodo več predstavljali stresa. Spomnimo se, kako so nas motili novi varnostni ukrepi na letališčih po terorističnem napadu 11. septembra, sedaj pa smo se na njih adaptirali, jih sprejemamo in nas več ne motijo. Prepričan sem, da bo tako tudi s temi ukrepi, ki nam zagotavljajo večjo zdravstveno varnost.