Po zdravnikovih besedah se poleg klasičnih zdravstvenih težav, ki pestijo turiste, kot so sončne opekline, piki kožekrilcev in komarjev, opekline morskih ožigalkarjev, vbodi morskih ježkov, razne slabosti in bruhanje, driske in dehidracija, v ZD Koper vse bolj soočajo z vinjenimi in omamljenimi turisti, ki povzročajo nasilje in nemir. "Težje primere oskrbimo in stabiliziramo v sklopu terenske ekipe nujne medicinske pomoči in jih nato pospremimo v urgentni center za nadaljnjo zdravstveno obravnavo," je dejal Matej Rubelli Furman, dr. med., spec.urg.med.

Na žalost beležijo tudi porast utopljencev. Večinoma gre za starejše bolniki s pridruženimi boleznimi, ki pogostokrat precenijo svoje plavalne in fizične sposobnosti. Žal še zmeraj naletijo tudi na bolnike, ki kljub temu, da se slabo počutijo in da so bolni, vztrajajo pri plavanju.

Prebivalcem, obiskovalcem Obale in turistom nasploh v poletnih mesecih svetujejo, da za obisk plaže ali sprehod po mestu izberejo lahka in zračna oblačila, ki prekrijejo čim več kože, ter pokrivalo. Pred piki komarjev in drugih insektov se je treba zavarovati z učinkovitim, obenem pa varnim repelentom. Le-te uporabljamo le v odprtih prostorih, da preprečimo neposredno vdihovanje. "Če pride kljub previdnosti do pikov, vam svetujemo, da prizadete predele čim prej namažete s hladilnim mazilom, saj si lahko človek razpraska kožo in tako še poslabša stanje," svetuje dr. Rubelli Furman. Zdravnik opozarja, da po piku komarjev in kožekrilcev običajno prihaja do lokalne reakcije, ki pa je ne smemo zamešati s sistemsko reakcijo. Alergijske reakcije se sicer po piku čebel, os, sršenov in čmrljev pojavijo pri enem do treh odstotkih ljudi.

Kakšna je razlika med lokalno in sistemsko alergijsko reakcijo?

Lokalna reakcija se pojavi na mestu pika kot bolečina, srbečica ali rdečina, oteklina je navadno manjša od 5 centimetrov, oteklina večja od 5 centimetrov pa je lahko že posledica alergijske reakcije. Lokalne reakcije so običajno nenevarne, nevarne so le pri pikih v ustni votlini ali v področju vratu, pojavijo se nekaj minut po piku in trajajo do tri dni. Obisk v tem primeru zdravnika ni potreben. Sistemske reakcije pa so oddaljene od mesta pika, lahko nastanejo zaradi delovanja strupa pri večjem številu pikov istočasno. Večina jih je alergijskih, pojavijo se nekaj minut po piku in se hitro razvijajo ter zahtevajo takojšnje zdravljenje. Med znaki sistemske reakcije so denimo srbenje, bolečina, občutek neugodja, stiskanje v prsih, slabost, bruhanje, driska, bolečine v trebuhu, stopnjuje se lahko v težko dihanje, dušenje, zmedenost, padec krvnega pritiska, izgubo zavesti in celo zastoj dihanja.

Če ostane na mestu pika želo, ga je treba pazljivo odstraniti, pravi dr. Rubelli Fruman. Želo lahko odstranimo s pinceto, s plastično kartico, denimo z osebno izkaznico, ali z bolj topim rezilom noža. Pri lokalni reakciji zadostuje hladen obkladek na mestu pika. Pri sistemski reakciji pa ne bo šlo brez zdravil.

Ožig meduze ali drugih ožigalkarjev

Med plavanjem v morju pogosto pride do ožiga meduze ali kakšnega drugega ožigalkarja. Ker lahko pekoča bolečina tudi nekoliko ohromi naše plavalne sposobnosti, dr. Rubelli Fruman svetuje, da kopalec nemudoma odplava proti kopnemu. Nato dvigujemo prizadeti predel in spiramo z morsko vodo. Nikakor ne smemo izpirati z mrzlo sladko oz. pitno vodo, saj ta vzpodbuja izločanje strupa. Ožigalk iz kože ne odstranjujemo s prostimi rokami, ampak le s pincetami, rokavicami ali s konico denimo bančne kartice. "Strup meduze je termolabilen, kar pomeni da se ta inaktivira pri visokih temperaturah. Zato je pomembno spirati prizadet predel s toplo vodo (voda naj bo toliko vroča kolikor še zdržimo) vsaj 30 minut. Če je nimamo na razpolago, lahko nadomestimo z vročo brisačo," razlaga zdravnik ZD Koper.

Pomagamo si tudi z analgetiki na bazi paracetamola ali ibuprofena, pri hujših ožigih je treba rano pokrivati s čisto gazo, da bi preprečili okužbe, dokler se koža ne zaceli. "Kadar nas je meduza opekla po obrazu ali če smo jo nehote pogoltnili, in ob drugih znakih, kot so slabost, težave pri dihanju in podobno, pa moramo poiskati zdravniško pomoč," opozarja dr. Rubelli Furman.

Nikar pa ne upoštevajmo "nasvetov naših babic" in na mesto ožiga ne aplicirajmo kisa ali alkohola, na ožgan predel ne uriniramo, ne polagamo nanj ledu ali hladnih obkladkov ter se ne praskamo.

Morski ježek

Med igro v vodi se lahko zgodi, da stopimo na morskega ježka. V tem primeru je treba njegove bodice najprej odstraniti, rane pa očistiti, da se ne vnamejo. Predel, v katerega so zapičene bodice, potopimo v vročo vodo, da zmanjšamo bolečino in zmehčamo bodice. "V nujnih primerih bo svojemu namenu služil tudi kis, saj so iglice zgrajene iz kalcijevega karbonata, ne morete pa pričakovati, da bo to takoj rešilo situacijo", navaja zdravnik. Iglice s sterilno iglo ali šivanko najlažje dobite iz noge drugi ali tretji dan po vbodu, ta čas pa rano izpirajte, da se ne zagnoji, pomagate pa si lahko tudi z analgetiki in hladnimi obkladki.

V poletnih mesecih ne smemo pozabiti niti na dobro hidracijo telesa. Še posebej je pitje zadostne količine tekočine nujno pri otrocih, ki sami nimajo občutek žeje razvit v enaki meri kot odrasli, mlajši od 12 let pa ne morejo uravnavati svoje telesne temperature tako kot starejši otroci in odrasli. Posebna ranljiva skupina so tudi starostniki. Nasplošno je dnevno priporočljivo zaužiti vsaj 1,5 litra tekočine, najraje vode, več pa takrat, ko je temperatura okolja povišana oziroma ima oseba vročino.

"Turistom svetujemo, da s seboj prinašajo zdravila, ki redno jemljejo, saj se pogostokrat dogaja, da ko se odpravijo na dopust enostavno pozabijo na svoja zdravila ali napačno preračunajo preostale odmerke zdravil, ki ne zadostujejo do konca dopustovanja," je dr. Rubelli Furman opozoril na pogosto težavo turistov.

Kdaj na urgenco?

Zdravnik je izpostavil še zdravstvene tegobe, ki nikakor ne sodijo na urgenco ali v dežurno ambulanto. To so odstranjevanje klopa in izpiranje ušesa (sluhovoda), stare poškodbe brez zapletov, blage udarnine in rane, ki ne segajo globlje od podkožja, piki žuželk in komarjev z blago lokalno kožno reakcijo in oteklino, zaraščen noht, glivična okužba stopal in obnohtja, žulji, otiščanci in podobno, kakor tudi ne predpisovanje zdravil, ki jih oseba redno jemlje.

"Če ste negotovi glede prihoda v dežurno ambulanto ali ste negotovi glede potrebe po nujnem obisku zdravnika, se lahko predhodno posvetujete z urgentnim oz. dežurnim zdravnikom na telefonski številki zdravstvenega doma kjer domujete oz. dopustujete," pravi dr. Rubelli Furman in dodaja: "Na koncu apeliramo na vse, da naj se na dopust ne odpravijo bolni in ne vozijo s seboj bolnih otrok. Opažamo namreč porast obiska turistov v nujni medicinski predvsem zvečer in ponoči, ko se vračajo s plaže. Mnogi zbolijo še pred odhodom na dopust in mislijo, da se jim bo zdravstveno stanje izboljšalo. Ne pozabimo tudi, da je bila komaj preklicana epidemija. Obnašati pa se moramo še naprej odgovorno in varno do sebe in ostalih."