Ni ga mednarodnega kazalca, ki bi glede Slovenije v zadnjih letih na področju kakovosti vladanja, integritete in boja zoper korupcijo kazal pozitiven trend, v javnem pismu ugotavlja senat Komisije za preprečevanje korupcije (KPK). Komisija pred politiko in javnost daje nabor ukrepov, med drugim ustanovitev javne preiskave Teš 6 in bančne luknje.
KPK predlaga ustanovitev javne preiskave Teš 6 in bančne luknje
Od petkovega odstopa so člani senata, kakor pravijo v pismu, doživeli različne odzive in interpretacije svojega odstopa. "V zgolj treh dneh smo bili priča paradi dela političnega in tudi dela medijskega prostora, predvidljivo prežetega s površnostjo, špekulacijami, zarotami, lobiji in osebnimi zamerami," so zapisali.
KPK je na korupcijo v Sloveniji opozorila že v poročilih
Na padanje Slovenije po lestvici indeksa korupcije zaznave korupcije v javnem sektorju je KPK obširno opozarjala že v letnih poročilih za leta 2010, 2011 in 2012. Nobenega od teh poročil še niso obravnavali na plenarni seji DZ, so dodali.
Kljub povedanemu pa po mnenju senata ni mogoče mimo dejstva, da je del medijskega in političnega prostora, predvsem predsednik republike Borut Pahor, kot sedaj kaže, in velik del neobremenjene strokovne ter splošne javnosti njihovo petkovo dejanje razumel pravilno. S tem odstopom in takšnim razumevanjem odstopa se je odprlo majhno okno priložnosti za dejansko razpravo o vsebini in reševanju težav, s katerimi so se v KPK srečevali in nanje opozarjali, menijo.
V sedem strani dolgem javnem pismu so opredelili tudi ukrepe, ki bi po mnenju senata komisije pomenili korak od razpravljanja o (sistemski) korupciji h konkretnim aktivnostim. Odgovornost za vladavino prava se začne v politiki in administraciji, saj te odgovornosti po mnenju senata KPK ne smemo v celoti prenesti na nadzorne organe, na policijo, tožilstvo ali sodišča.
Zato so nanizali ukrepe, ki so primarno v pristojnosti politike oziroma pogojeni s politično voljo "brez fige v žepu".