Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je v sodelovanju z župani občin na območju Krasa izvedlo pomembne ukrepe za povečanje požarne varnosti, saj je to območje zaradi svoje lege in naravnih pogojev še posebej izpostavljeno tveganju zaradi gozdnih požarov, so v sporočilu za javnost po srečanju navedli na ministrstvu.

Kot so dodali, so v odgovor na potrebe občin v okviru programa razvoja podeželja zagotovili 2,8 milijona evrov nepovratnih sredstev, ki omogočajo 100-odstotno financiranje upravičenih stroškov za projekte, namenjene izboljšanju protipožarne varnosti.

Nekateri ukrepi za izboljšanje požarne varnosti so bili že izvedeni, kot je gradnja 2,4 kilometra protipožarnih gozdnih cest, 1,6 kilometra protipožarnih poti in namestitev štirih hidrantov. Na ministrstvu ob tem poudarjajo, da je dela še veliko, novi projekti pa so v teku.

Trenutno poteka izgradnja 1,2 kilometra protipožarnih gozdnih cest, 40,4 kilometra protipožarnih poti, štirih prostorov za izvenletališko pristajanje helikopterjev in 31 hidrantov. Obenem bodo rekonstruirali 12,5 kilometra protipožarnih poti ter protipožarno vzdrževali 30,5 kilometra protipožarnih poti.

"Vsi ti projekti bodo dodatno prispevali k večji varnosti na območju Krasa," so zapisali na ministrstvu.

Ministrstvo je obenem objavilo tretji javni razpis v vrednosti 1,1 milijonov evrov, ki je namenjen financiranju nadaljnjih ukrepov za preprečevanje gozdnih požarov. Na ta razpis se lahko prijavijo občine, lastniki gozdov in drugi upravičenci, ki želijo sodelovati pri izboljšanju protipožarne varnosti.

Na ministrstvu posebno pozornost namenjajo tudi odpravljanju zaraščanja na kmetijskih zemljiščih, kar je še en pomemben dejavnik pri zmanjševanju požarnega tveganja. Kot so pojasnili, je zaraščanje je splošen problem v Sloveniji, še posebej na Krasu, kjer opuščanje kmetijske dejavnosti vodi do širjenja zaraščenih površin.

Od leta 2017 je ministrstvo zagotovilo finančno podporo za očiščenje 450 hektarjev kmetijskih zemljišč, od tega je očiščenih 260 hektarjev. S trenutno odprtim drugim javnim razpisom so na voljo sredstva še za dodatnih 200 hektarjev, pri čemer je razpisanih milijon evrov nepovratnih sredstev, so še pojasnili.

Po uredbi o varstvu pred požarom v naravnem okolju se stopnje požarne ogroženosti naravnega okolja delijo na zelo veliko, veliko, srednjo, majhno in zelo majhno požarno ogroženost.

Na podlagi ocene ogroženosti Slovenije zaradi požarov v naravnem okolju in na prostem iz septembra 2023 so v najvišji, peti razred ogroženosti uvrščene občine Koper, Nova Gorica, Renče-Vogrsko, Nova Gorica, Miren-Kostanjevica, Komen, Sežana, Divača in Hrpelje-Kozina. Te občine so večinoma na Krasu.

V četrtem razredu jim po ogroženosti sledijo druge občine v submediteranskem delu države, in sicer Piran, Izola, Ankaran, Kanal, Brda, Šempeter-Vrtojba, Ajdovščina, Vipava, Ilirska Bistrica, Postojna ter Pivka, je še razvidno iz lani objavljene ocene.