Razlika med Ukrajinskim Mozartom in Wagnerjem je zelo velika. V Mozartu deluje skupina mlajših bivših vojakov, skoraj vsi so anglosaksonskega porekla. Po terenu se premikajo z hitro mobilnimi avtomobili ter strokovno usposabljajo civiliste in ukrajinske vojake, dostavljajo vodo, hrano in medicinsko pomoč. Wagner je na drugi strani sinonim za paravojaško skupino, plačance, ki delujejo zlasti v Donbasu. O skupini Wagner sicer ni veliko znanega, povezujejo pa jo z ruskim oligarhom Jevgenijem Prigožinom, ki je blizu ruskemu predsedniku Vladmirju Putinu. Med drugim naj bi sicer Wagnerjeve vojake videli v Libiji, Maliju in Siriji ter zdaj v Ukrajini.

Člani Mozarta poudarjajo, da ne nameravajo sodelovati v nobeni vojaški akciji in da so njihovi cilji predvsem humanitarni. Ustanovitelj, kapitan Andy Milburn, je upokojeni polkovnik mornariec. "Če se eden od članov zaplete v spopade, mora zapustiti Mozarta," je povedal za Le Monde in pojasnil, da mnogi med njimi sploh ne nosijo orožja.

Zakaj torej pomoč v obliki skupine Mozart? Problem je, da so številni Ukrajinci, ki se upirajo ruski ofenzivi, neusposobljeni in neizkušeni, med njimi je veliko prostovoljcev brez vojaškega treninga, prav njim pa Mozart nudi vojaško usposabljanje. Člani Mozarta kot tudi njegovi donatorji so anonimni, Pentagon pa zanika vsako povezavo z njimi.