Dolgotrajna izpostavljenost presežnim vrednostim ozona je zelo nevarna, saj povzroča trajne bolezenske spremembe dihal, ki jih ozon najbolj prizadene. V dihalih med drugim povzroča zmanjšanje pljučne funkcije in povzroči poslabšanje astme. Novejše raziskave kažejo tudi vpliv na delovanje srca ter razvoj ateroskleroze; medicina povezuje ozon tudi s srčno-žilnimi obolenji in večjo umrljivostjo zaradi teh vzrokov.

Škodljivi učinki so večji pri daljši izpostavljenosti, pri večji koncentraciji ozona v zraku in tudi pri večji fizični obremenitvi. Posebej občutljivi so otroci in starejši ljudje kot tudi ljudje z astmo in drugimi boleznimi dihal in srca. A pozor: izjemno nevarno je tudi za zdravje sicer zdravih oseb, ki so v času povečanih vrednosti ozona aktivni na prostem, kot na primer delavci v gradbeništvu, rekreativni športniki ipd.

Podatkov ni, zgolj ocene

Na NIJZ smo naslovili vprašanje, ali se ti škodljivi vplivi ozona odražajo tudi na večji obolevnosti obalnega prebivalstva, saj je prav tu glede na najnovejše meritve prisotna dolgoročna izpostavljenost ozonu, ki traja več mesecev in tudi že več let. Spomnimo, da je bilo po podatkih Arsa od začetka leta do konca julija v Kopru zabeleženih rekordnih 54 dni s preseženo 8-urno vrednostjo, kar je še enkrat več, kot je dovoljeno.

A kot so za Regional pojasnili, podatkov, kako se ti vplivi odražajo na obolevnosti ljudi, ki živijo na Obali, ni, lahko le z določeno verjetnostjo ocenijo delež primerov obolevnosti zaradi ozona v populaciji določene starostne skupine na območju širše statistične regije. "Gre za kompleksno metodologijo, ki upošteva t. i. relativno tveganje oziroma specifične mere povezanosti med izpostavljenostjo ozonu in opazovanim zdravstvenim izidom. Po naših ocenah znaša ta pripadajoči delež manj kot en odstotek," ocenjujejo na NIJZ.

Sicer pa se v Sloveniji prebivalstvo opozarja na nevarnost ozona v alarmnih primerih, ko koncentracija preseže opozorilno vrednost, to je enourno povprečno vrednost 180 µg/m3.