"Danes je za Znanstveno-raziskovalno središče (ZRS) Koper, za Istro in obmejni prostor Severnega Jadrana zelo pomemben dan." je na današnji slovesni položitvi temeljnega kamna za Kompetenčni center za oljkarstvo in druge mediteranske kulture Plavje sklenil direktor ZRS Koper prof. dr. Rado Pišot. Skupaj z ministrom za visoko šolstvo, znanost in inovacije dr. Igorjem Papičem, ministrico za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Matejo Čalušić, županom Mestne občine Koper, Alešem Bržanom in predstojnico Inštituta za oljkarstvo ZRS Koper dr. Majo Podgornik so postavili trdne temelje prelomnemu projektu, ki bo prinesel novo raziskovalno infrastrukturo, izboljšal pogoje za laboratorijsko delo in odprl vrata novim znanstvenim, strokovnim ter razvojnim dosežkom na področju mediteranskih kmetijskih panog.

"Z investicijo, ki jo danes začenjamo, ne gradimo le novih raziskovalnih prostorov, temveč postavljamo temelje za dvig kakovosti raziskav s področja mediteranskih kultur. Ta projekt dokazuje, da lahko z ustreznim sodelovanjem med znanostjo, lokalno skupnostjo in državo dosežemo pomembne razvojne mejnike v korist naših skupnosti in prihodnjih generacij. Inštitut za oljkarstvo ZRS  Koper je vse do danes s svojimi prizadevanji, zagnanostjo in trdim delom dosegel izjemno veliko, med drugim zaščito označbe porekla za ekstra deviško oljčno olje na ravni Evropske unije in status nacionalnega referenčnega laboratorija, v zadnjih šestih letih ima vlogo nacionalnega koordinatorja javne službe za področje oljkarstva," je poudaril dr. Pišot.

Direktor se je ob tem dogodku zahvalil Mestni občine Koper, ki je zagotovila stavbno pravico za realizacijo projekta, Ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in inovacije, ki je omogočilo financiranje naložbe, ter Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano za podporo in zavedanje o pomenu vloge znanstvenoraziskovalne dejavnosti, ki jo opravlja Inštitut za oljkarstvo (IZO) ZRS Koper pri razvoju oljkarske panoge. Obenem se je zahvalil vsem, ki so prispevali k razvoju oljkarske panoge in s svojim delom omogočili, da so do tu prišli. Od pionirjev, ki so postopno, a vztrajno zagotavljali rast in razvoj oljkarske panoge, pa do današnje ekipe IZO ZRS Koper, ki si vsakodnevno prizadeva za dvigovanje kakovost oljčnega olja v regiji. Posebej se je zahvalil tudi pridelovalcem za njihov zagon in sodelovanje.

Projekt, ki je del Načrta razvojnih programov 2024–2027, je vreden 4.575.548 evrov in bo omogočil zaključek gradnje v letu 2026. Pod streho kompetenčnega centra, opremljenega s sodobno raziskovalno opremo, bodo prostori za prevzem vzorcev, senzorični laboratorij, trije tehnološki laboratoriji, konferenčni prostori za izobraževanje, štiri kontrolni laboratoriji in čisti laboratorij, ki bodo namenjeni tako Inštitutu za oljkarstvo ZRS Koper kot tudi Inštitutu za vinogradništvo in vinarstvo ZRS Koper.

"Ministrstvo podpira lokalne projekte, ki znanosti prinašajo nove razsežnosti in se interdisciplinarno povezujejo z drugimi panogami v gospodarstvu. V načrtovanih investicijah ministrstva za visoko šolstvo, znanost in inovacije je veliko projektov, ki so strateško pomembni za našo državo in večino bomo lahko v naslednjih letih realizirali – verjamemo, da bo to spodbudilo rast in razvoj ostalih panog v državi, od kmetijstva do gospodarstva," je dejal minister za visoko šolstvo, znanost in inovacije, dr. Igor Papič.

Ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Mateja Čalušić verjame, da je povezovanje ključno za uspeh. "Kompetenčni center bo prostor, kjer se bosta srečevala znanje mladih strokovnjakov in izkušnje starejših generacij. Skupaj bomo združili tradicijo in sodobne pristope, da bomo še bolj trajnostno in uspešno razvijali naše oljkarstvo, saj je sprememba edina stalnica tako v življenju kot v kmetijstvu."

Postavitev Kompetenčnega centra je korak k ohranjanju dediščine oljkarstva in skrbi za druge mediteranske kulture – je usmerjena k trajnostnemu razvoju mediteranskega okolja na splošno, in je umeščena v obmejni pas premišljeno. Kot so še zapisali v ZRS Koper, se "zahvaljujejo vsem, ki so prispevali k razvoju projekta in omogočili, da se začenja novo poglavje v zgodovini raziskovalnega dela v Slovenski Istri".