Drobne Popović, ki je to funkcijo prevzela oktobra 2019, je sporazumno predčasno prenehal mandat. V družbi z namenom primopredaje poslov ostaja do konca letošnjega leta, so sporočili iz Petrola. Kot je v izjavi za medije povedala Drobne Popović, se ji zdi prav, da z Bergerjem, ki se ji zdi tudi "najbolj primeren za prevzem te funkcije", opravita primopredajo, da lahko Petrol tekoče izvaja vse aktivnosti.

Nadzorni svet družbe je soglasno za novega predsednika uprave za obdobje petih let imenoval Bergerja, doslej odgovornega za področje prodaje poslovnim strankam in javnemu sektorju, električno energijo in zemeljski plin ter informatiko. V upravi ostajajo člani uprave Matija Bitenc, Marko Ninčević in Jože Smolič ter delavski direktor Zoran Gračner.

Drobne Popović je dejala, da je "ponosna, ker družbo in skupino Petrol svojemu nasledniku predaja v odlični finančni kondiciji". Omenila je težke in nepredvidljive izzive, s katerimi je bil Petrol med njenim predsedovanjem soočen, najprej zaradi epidemije, nato še zaradi energetske krize.

"Poslovanje smo stabilizirali," je dejala in povzela, da sta se družba in skupina med njenim vodenjem organizacijsko preoblikovali, sledili strategiji energetske tranzicije in krepili svoj položaj ene najmočnejših energetskih skupin na trgu jugovzhodne Evrope. "Letošnji načrt je dosegljiv, najverjetneje ga bo Petrol presegel," je dejala.

Do menjave na čelu družbe je prišlo zato, ker z nadzorniki nimajo več enakega pogleda na vodenje družbe. Tako velika družba pa to po njenem mora imeti in v takšni situaciji je prav, da se umakne ona, je dejala. Odpravnina, ki jo bo dobila, je skladna s podpisano pogodbo, njene višine pa ni želela razkriti.

Predsednik nadzornega sveta Janez Žlak se je Drobne Popović zahvalil za odlično vodenje družbe in skupine Petrol v izjemno zahtevnem in nepredvidljivem obdobju. Ob imenovanju Bergerja za novega predsednika uprave je Žlak izrazil zaupanje v njegove strokovne in vodstvene sposobnosti. Zatrdil je, da so ga izbrali v skladu s pravili družbe.

O odhodu Drobne Popović se je v javnosti ugibalo že dlje časa, a se je vse doslej uspela obdržati na položaju. Je pa julija letos iz uprave odšel Jože Bajuk, nadzorniki pa so na predlog Drobne Popović v upravo imenovali Marka Ninčevića in Bergerja. Na vprašanje, ali ji je žal za to, ni želela odgovoriti.

Drobne Popović je vajeti Petrola prevzela oktobra 2019, potem ko je dotedanja uprava s predsednikom Tomažem Berločnikom na čelu odstopila. Vodenje Petrola je sprva začasno prevzela kot takratna predsednica nadzornega sveta, januarja 2020 pa je dobila poln petletni mandat.

Njen mandat so zaznamovale posledice epidemije covida-19 in energetske krize. Zaradi epidemije je vlada ponovno uvedla regulacijo cen pogonskih goriv, kar je močno zarezalo v dobiček družbe. Petrol se je po neuspešnih pogajanjih odločil za tožbo zoper državo, katere razplet še ni znan. Na poslovanje so vplivali tudi državni ukrepi za blaženje energetske krize.

Petrol je na ravni skupine kljub rekordnim prihodkom leto 2022 končal z izgubo. To so v družbi januarja letos izračunali v višini 12,1 milijona evrov, marca pa popravili na 2,7 milijona evrov. Kljub lanski izgubi je Petrol letos izplačal dividende, zanje je namenil skoraj ves bilančni dobiček, in sicer 61,67 milijona evrov.

Država ima v Petrolu (neposredno, prek SDH in Kada) skupaj nekaj manj kot tretjinski lastniški delež, eden ključnih lastnikov družbe pa je Dari Južna prek družb Vizija holding in Perspektiva FT. Na vprašanje, ali sta bila z Južno v sporu, ni želela odgovoriti.