Intereuropa je odškodninsko tožbo zoper nekdanjega predsednika uprave Andreja Lovšina, Lovšinovega namestnika Zvezdana Markežiča in delavsko direktorico Ondino Jonke vložila že leta 2010. Družba zaradi domnevnega oškodovanja z domnevno spornimi vlaganji v Rusijo in Ukrajino terja 37,5 milijona evrov.

Postopek je zastal za več kot šest let zaradi težav s pridobitvijo dokumentacije iz tujine, kar bo očitno zaznamovalo tudi nadaljevanje postopka. Lovšina na današnjem naroku ni bilo, od toženih pa je bila prisotna samo Jonkejeva, saj so po smrti Markežiča stranka v postopku njegovi dediči.

Danes je sodišče po neuspelem poravnavnem naroku zaslišalo izvedenca gradbeništva Dejana Žlajpaha v zvezi z Intereuropinim projektom v Ukrajini. Ta je glede skupne investicijske vrednosti v višini dobrih 19 milijonov evrov opozoril na visok delež, ki ga je pri celotnem strošku predstavljal nakup zemljišča, ki je znašal 12 milijonov evrov. Skupna cena je po njegovem bila nerealna in je bistveno odstopala od primerljivih investicij. Po besedah izvedenca pa so sami dodatki k osnovni pogodbi utemeljeni oz. jih je bilo glede na obseg investicije pričakovati, težje pa je bilo predvideti sam obseg in vrednost dodatnih del.

Žlajpah pri izdelavi mnenja sicer ni imel vpogleda v projektno dokumentacijo, kar pa po besedah sodnice Špele Grilc v tem postopku ni bistveno, saj je morala tudi uprava sprejeti odločitev glede primerne cene investicije pred izdelavo projektne dokumentacije.

Na vprašanje Lovšinovega pooblaščenca Gašperja Dernovška je izvedenec sicer pojasnil, da je pri izdelavi mnenja upošteval faktor vpliva trga na način, da je primerjal, kakšne cene so na ukrajinskem trgu za podobne projekte dosegali nemški in avstrijski projektanti. Je pa Žlajpah dodal, da je pri izbiri najugodnejšega ponudnika (v tem primeru Rika) poleg cene treba upoštevati tudi zanesljivost, izkušnje in preteklo sodelovanje.

Sodnica Grilčeva je sklenila, da so odškodninski zahtevki glede ukrajinskega projekta zreli za sprejem odločitve, tako da bo v zvezi s tem izdala delno sodbo, ki bo izšla pisno. Glede ruskega projekta pa je sodnica narok preložila za nedoločen čas. Kot je pojasnila, se sodišče zavzema za zaslišanje ruskega izvedenca, ki je že izdelal pisno mnenje, a ga ne morejo kontaktirati. Odvetnik Dernovšek je po koncu naroka navedel, da še vedno čakajo na to, da ruski izvedenec odgovori na njihove pripombe, kar pa traja že nekaj let. Odločitev o izdaji delne sodbe v ukrajinskem delu zahtevka pa je odvetnika presenetila.