Gostja včerajšnjega drugega Večera ob kaminu je bila Nataša Benčič, radijska voditeljica, novinarka, urednica, voditeljica Večernega klepeta z zanimivimi Izolani. Pogovor je moderirala Irena Urbič, za glasbeno podlago oziroma vložke pa je poskrbel Slavko Ivančić.
Kot običajno je gostilničar Egidio Krajcar gostjo večera vprašal v narečju: "Kaj će reč, koša vol dir?" Ob tem se je Benčičeva spomnila svojega starega očeta, ki je bil Istran. Zelo rada je poslušala njegovo narečno govorico. Običajno je sicer vajena biti v drugi vlogi, to je, da ona vodi večer in predstavlja zanimive osebe, s katerimi ima pogovore. Uvodoma je izpovedala svojo ljubezen do domačega kraja, Izole, o katerem govori le z izbranimi besedami. "Biti Izolan je stanje duha," je povedala. Pogreša pa staro Izolo, polno ribičev, ki je dišala po ribah.
Njena starša sta bila fotografa. Po mami je podedovala dar do besede, po očetu pa pogum, da nastopi pred ljudmi. Kasneje je odšla študirat novinarstvo v Ljubljano.
Ljubila je mikrofon in on je ljubil njo. Že kot študentka je delala na Radiu Koper, kasneje je štiri leta urejala glasilo na Cimosu, po tem je orala ledino kot predstavnica za stike z javnostmi v Avditoriju Portorož. Na zasebnem področju sta jo zaznamovali dve poroki in materinstvo.
Urbičeva je izpostavila težave v novinarskem poklicu, ki v zadnjem času doživlja nove pretrese in pritiske. Gostja večera je bila namreč pobudnica akcije na RTV Koper, ko je prišlo do grožnje znižanja naročnine. "S tem prihaja do krčenja vsebin, ogrozili so tudi delovna mesta strokovnih kadrov, ki so težje zaposljivi. Gre za dostojanstvo naše skupne javnosti. Zato smo nastopili pred kamero tisti bolj vidni predstavniki, pa tudi športniki, zdravniki in drugi. Hoteli smo opozoriti na to. Moj odnos do novinarstva je prišel najbolj do izraza ravno skozi ta projekt. Ne bomo pokleknili, če nas bodo teptali," je razložila namen akcije.
Po tem spominjanju na prehojeno pot je Portorožan Slavko Ivančić odigral pesem "Ne bom pozabil na stare čase". Na Slavka Natašo jo vežejo prijateljski spomini. Med drugim je povedala, da ji je napisal tudi uvodno špico za neko radijsko oddajo na melodijo "Pegasto dekle", ki jo je vzela za svojo. Dan preden bi moral Ivančić posneti pesem, je dež uničil glasbeno tehniko in dragocene mešalne mize, tako da so morali kar improvizirati in pevec je zapel pesem "na suho", zgolj ob spremljavi klavirja.
Njeno delo pa je vseskozi tudi tesno povezano s kulturo, saj je soustvarjala Primorski poletni festival, kjer so se pogosto srečali z omejenimi sredstvi za kulturo. Benčičeva je zato morala pogosto biti iznajdljiva, kot je povedala, pa so marsikateri projekt izpeljali tudi s pomočjo izolskih obrtnikov in podjetnikov. Ko je, recimo, ob neki priložnosti potrebovala torto, je odšla do slaščičarja Ekrema, ki ji je nesebično priskočil na pomoč. Vedno sta jo veselila ustvarjalnost in prisotnost med ljudmi. Zaradi tega in le tako je namreč nastalo veliko veselih zgodb, o katerih namerava še velikokrat spregovoriti.
Sorodne vsebine: