Letošnja zima je že resnično dolga in skoraj ravno tako kot majhen otrok, ki pričakuje darilo pod novoletno jelko, sam pričakujem toplejše dni s soncem, plažo in morjem. Sploh po nedeljski vožnji iz smeri primorske proti Ljubljani, ko je pri Divači zopet začel padati sneg.

Od vedno sem zaprisežen športnik, in ker ne maram mraza, se pozimi zatekam v fitnes. Po službi bi moral vsakdo nekje sprostiti stres, ki se mu nabere tekom dneva. Strinjam se, da je seks ena izmed boljših rešitev, je pa lahko še boljši v kombinaciji s predhodno sprostitvijo ob dvigovanju uteži in teku na "stepperju". Od  novembra dalje obiskujem fitnes, takoj po službi, skoraj vedno ob istem času. Ostali obiskovalci so na začetku neznanci, sčasoma pa ti po nekaj osnovnih frazah v stilu: "Ne, te uteži ne potrebujem več." "Mi pomagaš s tem?" "Kaj morda veš, kako se to naredi?" postanejo vedno bolj znani, bolj so sproščeni, nekateri simpatični, nekateri pač ne.

Minilo je slabih dvajset dni od mojega prvega obiska, ko stopim skozi vrata v prostor z napravami in na tekaški stezi z rjavimi dolgimi skodranimi lasmi, oblečena v pajkice, s kratko tekaško majico, ki je ravno toliko prekrila prsi da se niso razbohotile, zagledam eno izmed deklet, ki so bila ravno ob tistem času na fitnesu. Čeprav nimam težav z motivacijo in se imam vedno super ob vadbi, je to definitivno bila super popestritev. V fitnes je prihajala trikrat na teden, vedno s slušalkami na glavi, nasmejana in super razpoložena. Všeč so mi ljudje, ki so vedno polni pozitivne energije, kljub dolgi zimi z malo sonca.

Na treningu v sredo prejšnji teden pa odloži slušalke – sam jih uporabljam samo med ogrevanjem na tekaški stezi, potem pa odložim na mizo pri vhodu v prostor – in pristopi.

"Živijo, te lahko prosim, da mi posodiš tvoj predvajalnik? Na svojemu sem očitno pozabila napolniti baterije, brez njega pa ne morem trenirat. Mimogrede, ime mi je Katja."

"Ni panike, posodim," ji nasmejano odgovorim in na kratko izmenjava še nekaj besed. Dela v turizmu in kot hostesa na sejmih, zaključuje študij turizma v Portorožu in obožuje ples. Očitno ji je bila glasba na mojem playerju všeč, saj je z istim nasmeškom nadaljevala s treningom. Kasneje sem se zapletel v pogovor še z znancem Juretom, s katerim sva vedno trenirala ob istem času.

Odšel sem v garderobo, se stuširal in se odpravil proti domu. Vžgal sem prenosnik, odprl hladilnik (lučka še vedno dela), prižgal plin, nastavil ponev in se prijavil na Facebook. Levo zgoraj na ekranu pa takoj prošnja za prijateljstvo in Katjino sporočilo.

"Pozabila sem ti vrniti oz. pozabil si ga vzeti. Mp3 predvajalnik namreč," je izzivalno strukturiala sporočilo.

"Ga pridem iskat, ker ne morem brez njega ... Mp3 predvajalnika namreč," ji v istem stilu odgovorim. Že ob pogovoru v fitnesu je bilo popolnoma sproščeno ozračje in super energija. Vse skupaj je postajalo zanimivo in skozi pogovor je vse napeljevalo v smer, da mi je na koncu povedala, kje naj pozvonim, ker me pričakuje ob devetih.

Puran, ki sem ga vmes rahlo preveč spekel, je bil že mrzel, ampak vseeno okusen ob misli, da se dobim z njo, Katjo, ki sem jo že dalj časa z vnemo opazoval pri raztegovalnih vajah in na napravah za krepitev zadnjice.

Nič ni lepšega od spontanosti in domino učinka dogodkov, ki se zgodijo tako, kot so se tistega dne, ko sem spoznal njo, naključje pa je pripeljalo do tega, da sem bil na koncu celo vabljen k njej domov. Pripeljal sem se do stadiona, kjer se nahaja skupina stolpnic s stanovanji. O parkiranju ne bom izgubljal besed, ker je večini jasno, da je to velikokrat prava mora.

Pozvonim in oglasi se simpatičen Katjin glas. "12 nadstropje," mi reče. V dvigalu preverim: frizura je ok, oblečen sem kul, nasmeh je pravi, energije ne manjka ... super!

Vrata se odprejo in spet, tokrat v modri izvedbi – pajkice in bela, ozka, malo prozorna majčka.

"Pridi naprej," me povabi. Greva skozi predprostor, v smeri proti dnevni sobi. Že teh par korakov je bilo napornih, ob gledanju v perfektno zadnjico, oprijeto in stisnjeno v te, z moje strani opevane pajkice. Sezujem se, odvržem jakno na fotelj in se usedem k njej. Kot prava zagrizena športnika pijeva vodo, gledava Californication s Hankom Moodyjem, debata se razvija in ob prizorih na TV stopnjuje in obrača v smeri seksa. Med debato Katja potoži o majhni zakrčenosti v hrbtu.

"Zakrčena si?" Še enkrat ponovim, da se prepričam v to, da sem pravilno slišal izrečene besede. Ob Johnsonu, ki je že sam začel telovaditi in se šopiriti, bi lahko marsikaj razumel kot namig k masaži.

"Ja," ponovi.

Jaz pa kot iz topa: "Obrni se s hrbtom proti meni, bom prijazen,« hudomušno pripomnim, "in te zmasiral."

Majčka je bila podobno kratka kot tista v fitnesu in ko sem se od ram z masažo začel premikati navzdol, sem kmalu prišel do kože, prijetno mehke in tople. Očitno je bilo, da ji prija, saj se je popolnoma sprostila in spontano nekajkrat vzdihnila, da sem še lažje razumel, da je res sproščena.

Ja, moški velikokrat potrebujemo potrditev na pladnju, ker vedno ne razumemo skritih namigov.

"Vstani," sem ji rekel. Vstala je. "Dvigni roke." Dvignila jih je. Slekel sem ji majčko, in jo prej na to opozoril, ter ji rekel, da bo tako masaža boljša. Ostala sva stoje. Nadaljeval sem z masažo, le da sem zdaj dodal še rahla dotikanja z ustnicami in jezikom. Čisto narahlo, tako da skoraj ni čutila. Vedno bolj očitno in vedno bolj sem nadaljeval z rokami in jezikom po celem hrbtu. Slekel sem si majico in še vedno nadaljeval z masažo in jezikom, tokrat pa dodal še dotik mojega telesa.

Postajalo je vedno bolj vroče, vedno bolj je vzdihovala, dokler je nisem prijel za že prej omenjene dolge kodraste lase, jo povlekel, obrnil k sebi in strastno poljubil. Sprostila se je vsa energija, ki se je nabirala ob tem, ko sem jo gledal, kako na fitnesu trenira in ob mojem razmišljanju, kaj bi ji, kako bi jo, kje bi jo itd. Domišljije mi nikoli ne zmanjka in všeč mi je tako. 

Udarni val se je nadaljeval v smeri njenega sedla, iz katerega je, ko sem ga prijel, udarjala vročina in klicala po temu, da stržem z nje, spet jih bom omenil – pajkice. Nisem se ustavljal, ni se ustavljala. Vrnila mi je in me prijela za Johnsona. Slekel sem ji pajkice, odpela mi je hlače. Tangice sem ji pustil gor,  slekla mi je boksarce.

Stolpnice so tu ena poleg druge. Prijel sem jo in nesel k velikemu oknu v dnevni, ki je gledalo v smeri drugega bloka, naslonil sem jo na okensko polico, odmaknil tangice in zaril Johnsona v njeno pregreto sedlo. Popolnoma razgreta nabijava, se vlečeva za lase, kot da so naju spustili iz povodca, ob tem pa še misel, da naju iz sosednje stolpnice kdo opazuje.

Očitno sva se tega oba zavedala, saj mi je Katja večkrat ponovila: "Videli naju bodo!" Ni se ustavila, kar je lahko pomenilo le, da tudi njej prija občutek ob misli, da se to res lahko zgodi.

Obrnil sem jo in jo nabil od zadaj, tako da je lahko tudi ona opazovala dogajanje skozi okno in se ob tem zvijala od užitka. Njen popoln trebuh, njena izoblikovana zadnjica, ki sem jo začutil vsakič, ko sem nabil, v kombinaciji z ravno prav velikimi joški in predvsem njena energija. Toliko energije, toliko norega nabijanja, toliko vsega, kot takrat, bi si želel čim večkrat!

Ko sem se vozil nazaj proti svojemu stanovanju, sem se spomnil na player, ki sem ga spet pozabil pri njej. Danes ga grem iskat. Ja, spet v 12 nadstropje, spet pajkice in spet …