O tem mora Slovenija v skladu s schengenskimi pravili uradno obvestiti tudi ostale države članice in Evropsko komisijo, ob tem pa navesti razloge za uvedbo nadzora. Trajanje nadzora, ki se ga lahko uporabi v izjemnih primerih in mora spoštovati načeli sorazmernosti in nujnosti, se lahko podaljša, so zapisali v sporočilu po seji vlade.

Pojasnili so, da zadnji dogodki potrjujejo, da se pripadniki različnih terorističnih in ekstremističnih gibanj umikajo z območij oboroženih spopadov, da bi se izognili morebitnim posledicam za svoja dejanja ali celo z namero, da bi v nadaljevanju ogrozili varnost.

Ob tem obstaja tveganje, da bi te osebe skušale na nedovoljen način vstopiti tudi v Slovenijo. Slovenija je do 15. oktobra zabeležila 48.076 nedovoljenih prehodov notranje meje.

Slovenski varnostni organi sicer pozorno spremljajo morebitna tveganja in varnostne razmere v državi in v širši regiji kot tudi dejavnike, ki bi lahko vplivali na radikalizacijo posameznikov in širjenje nasilnega ekstremizma. Med drugim je v sredo medresorska delovna skupina za protiterorizem dvignila stopnjo teroristične ogroženosti zaradi trenutnih zaostrenih varnostnih razmer v Evropi in na Bližnjem vzhodu ter pozivov k izvajanju terorističnih dejanj z nizke na srednjo.

Pred odločitvijo Slovenije o uvedbi začasnega nadzora notranjih mej, je odločitev o tem že sporočila Italija. Nadzor s Slovenijo bo uvedla v soboto in za deset dni z možnostjo podaljšanja.

Zaradi migracijskega pritiska in zaradi razmer na Bližnjem vzhodu je več držav EU v zadnjem času uvedlo ali se odločilo za podaljšanje nadzora na notranjih schengenskih mejah. Med njimi je Avstrija, ki nadzor na meji s Slovenijo izvaja že od leta 2015 in ga je pred kratkim podaljšala še za pol leta.

Stanje v schengenskem območju je sicer ena od osrednjih tem današnjega zasedanja notranjih ministrov članic EU v Luxembourgu, ki se ga udeležuje tudi Poklukar.