Beseda je tekla o tem, kako uspešno gostje in njihove institucije zagotavljajo aplikativnost znanosti v prakso, kje so problemi in kje dobre prakse. Pogovor je povezovala dr. Saša Pišot, znanstvena sodelavka iz Inštituta za kineziološke raziskave ZRS Koper.

Gostje so predstavili lastno delo in prenos znanja. Profesorica dr. Polona Tratnik, redna profesorica na Filozofski fakulteti v Ljubljani in znanstvena svetnica na Inštitutu IRRS za raziskave, razvoj in strategije družbe, kulture in okolja, je iz filozofskega zornega kota razjasnila pozicijo biotehnologije v družbi, kjer je človek ob posnemanju narave, predvsem z namenom premagati grožnjo smrti in bolezni, in izboljšati kvaliteto življenja, naredil korak več. 

"Pri bioumetnosti pa se lahko vprašamo ali se prenaša umetnost v svet bIotehnologije oziroma ali je umetnost sredstvo za komunikacijo znanosti?  Temu bi se umetniki verjetno uprli, saj želijo videti svojo lastno poslanstvo in ne zgolj popularizacije znanosti. Umetnost lahko deluje tam, kjer so vprašanja, ki jih drugje ne bi bilo smisla naslavljati, kjer je pripravljenost za sprejemane drugačnosti oziroma ko vprašanja skozi same projekte niso bila naslovljena javnosti. Zato je odgovornost države, da se zagotovi splošno zavedanje tudi o pomenu umetnosti."

Srdjan Djordjević (TMG), biolog, priznan atletski trener in uveljavljen strokovnjak pri razvoju posebnih diagnostičnih raziskovalnih metod (Tenziomiografija) v podjetju TMG-BMC, d.o.o. iz Ljubljane vidi povezavo vrhunskega športa z znanostjo v tem, da "noben športnik ni ustvarjen za dosežek, ampak se mora zgraditi. To pa pomeni kup neznank, ki povezujejo fiktivno idealno stanje s trenutno situacijo v športnikovi karieri. Zato gredo adaptacije v športu v dve smeri, torej v trenutno stanje in v drugo smer, ki pa je popolno vizionarska. Tu se moraš odločati, kaj narediti, da bo čez nekaj časa uspelo - tu se povežemo z znanostjo, saj moramo razumeti stvari, ki se dogajajo, da lahko hkrati premišljujemo o nečem, kar še ni ..."

Probleme prenosa znanja Jurij Dreo, nevroznanstvenik, soustanovitelj podjetja BrainTrip, kjer vodi oddelek za raziskave in razvoj, ponazori s silami. "Sile so prepogosto porazdeljene na preveliko površino in premik na to nima učinka, zato je cilj našega delovanja, da vse svoje sile skoncentriramo na majhno površino, ki jo lahko premaknemo." 

Pojasni tudi področje nevroznanosti, ki kot veja medicine obsega tudi podpodročje, področje elektroencefalografije (EEG). "Pri nas se dela veliko študij, so dobre, vendar ni sistemskih mehanizmov (npr. v okviru medicinskih fakultet ni centrov za inovacije) za prenos znanja kot je to urejeno pri naših severnih sosedih. Zato delujemo v zasebnem sektorju, kjer so trenutni napori usmerjeni na področje kognitivnega upada- demence."

Jurij Dreo se poigra s številkami in nazorno prikaže translacijo znanosti na področju medicine preko publikacij, citiranosti in patentov za zadnjih pet let, kjer Slovenija v geografski soseščini Švice, Avstrije in Nemčije ne zaostaja pri volumnu znanstvenega dela, medtem ko obstaja velika diskrepanca pri prijavljenih patentih (14:4). "Patentiranje je izredno ozko področje, imamo izredno malo strokovnjakov v Sloveniji, pri patentih so navadno dve težavi: če imate preozek patent, potem nimate nič, če imate preširok patent, vedno tvegate, da boste v preseku z nekim drugim patentom," svoje izkušnje deli Srdjan Djordjević.

Mag. Jasmina Kristovič, predstojnica Svetovalno – terapevtskega centra za družine, pare in posameznike v okviru AMEU – ECM, psihoterapevte vidi kot ”raziskovalce in mehanike v enem, najprej pogledamo kateri del duše ne dela pravilno in potem to poskušamo popraviti.” Z zadnjim projektom (več na https://logopedagogika.si/) so uspeli prenesti problematiko slabšanja stanja duševnega zdravja preko okroglih miz in delavnic predvsem slušateljem iz stroke. "Dobra praksa je sprejetost rezultatov s strani stroke, poleg tega na AMEU že šesto leto nudimo brezplačno psihoterapevtsko pomoč študentom. Problem pa je v sistemski ureditvi, saj v Sloveniji ni urejene pomoči na področju duševnega zdravja – Zakon o psihoterapiji je pripravljen, a še ni sprejet."

"Morda bo na sistemski ravni prišlo do pozitivnega premika v dveh smereh, in sicer z iniciativo EU o odprti znanosti, kjer se najpogosteje omenja reforma sistema ocenjevanja raziskav v smeri spodbujanja raziskovalne kulture odprte znanosti, oblikovanja vzpodbud za deljenje podatkov, povezovanja raziskovalnih infrastruktur v Evropski odprti znanstveni oblak in oblikovanja ustreznih načrtov za upravljanje s podatki. In nedavno ustanovitvijo Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in inovacije, katerega namen je poleg kakovostnega razvoj visokega šolstva, tudi prenos znanja v prakso in vzpostavitev spodbudnega okolja za raziskovanje in inoviranje, torej se lahko nadejamo boljših časov za aplikativnost oz. translacijo znanosti," je s sklepno mislijo okroglo mizo zaključila moderatorka dr. Saša Pišot.