Priprave na sprejem učencev 1. triade so v Osnovni šoli Koper v teku že od prejšnjega petka. Oblikovali so natančen protokol delovanja in načrtovali aktivnosti skladno s higienskimi priporočili za izvajanje pouka.

"Protokol obsega vse korake od prihoda učencev v šolo, razporeda vstopa v šolske prostore, gibanja po šoli, ustrezne priprave prostorov in opremljenosti z zaščitnimi in dezinfekcijskimi sredstvi, s talnimi označbami, oblikovanje učnih skupin, jutranjega varstva, podaljšanega bivanja, dežurnih učiteljev, dežurstva ostalega osebja, organizacije prehrane," našteva v. d. ravnatelja Niti Krota Bagari.

Organizacija na podlagi števila otrok

V zelo kratkem času so morali pridobiti podatke o številu otrok, ki se bodo vrnili k pouku, saj so slednji predstavljali izhodišče za organizacijo in oblikovanje učnih skupin v skladu z priporočili Ministrstva za izobraževanje in šport, prevoza otrok, skupin jutranjega varstva in podaljšanega bivanja ter prehrane otrok.

"Informiranje in komunikacija s starši je potekala v obliki roditeljskih sestankov s pomočjo videokonferenc ter neposredno po telefonu s strani razrednikov," pravi Krota, ki dodaja, da je za vzgojno-izobraževalno ustanovo kot je OŠ Koper, kjer prvo triado obiskuje 299 učencev, organizacija pouka po podanih navodilih in v tako kratkem času predstavljala velik zalogaj.

Na novo so oblikovali 21 učnih skupin in 14 skupin podaljšanega bivanja. "Smernice za pripravo so bile splošne, organizacija dela in izvedbeni načrt je bil v veliki meri odvisen od dejanskih prostorskih in kadrovskih kapacitet šole ter iznajdljivosti vodstva," opisuje v. d. ravnatelja, ki izpostavlja problem s kadrom, saj se veliko učiteljev ne more vrniti na delovno mesto, ker spadajo v rizično skupino.

Trenutno so zadostili vsem potrebam

Vseeno so trenutno uspeli zadostiti vsem potrebam. Skrbi pa jih, kaj se bo zgodilo v primeru, da bo zmanjkal en sam učitelj, saj so v tednu dni izkoristili in prerazporedili delo na vse učitelje in ostale strokovne delavce, ki jih imamo na razpolago. "Predvidevamo, da bo potrebno razmišljati o povečanem obsegu in o prekomerni obremenitvi učiteljev, a je ob tem potrebno opozoriti tudi na delavno pravni vidik," opisuje Krota.

Dejavnosti obveznega in razširjenega programa se bodo izvajale znotraj iste skupine v istem prostoru. Skupine ne bodo prehajale iz prostora v prostor in se ne bodo združevale. V istih prostorih bodo učenci tudi malicali in kosili. Za izvedbo vzgojno-izobraževalnih dejavnosti na prostem so vsaki skupini določili prostor, ki ga bo imela na razpolago.

"Če odštejemo organizacijski vidik, ki je od šol zahteval, da v enem tednu organizirajo neke vrste 'novo šolsko leto', se nam največ vprašanj in dvomov poraja na pedagoškem in vzgojnem vidiku," na naše vprašanje, s čim so pri ponovnem odprtju šol imeli največ težav, odgovarja Krota, ki nadaljuje: "V šolo bodo v ponedeljek vstopili učenci prve triade, ki v svojem razvojnem obdobju hrepenijo po tesnejših stikih, objemih tako vrstnikov kot učiteljev. Kako omejiti te stike, interakcije in naravno gibanje pri najbolj ranljivi populaciji otrok, je zagotovo tisto področje, na katerem sem nam kot vzgojno izobraževalni ustanovi poraja največ vprašanj in negotovosti."

Kot pravi v. d. ravnatelja, se zavedajo družbene odgovornosti, ki jo imajo v dani situaciji in pomembnosti procesa, skozi katerega bodo popeljali najmlajše deležnike šolanja, zato bodo kot pedagoški delavci naredili vse, da se bodo otroci v šolskih prostorih počutili varno in udobno. "Obenem pa poskrbeli, da jim bomo, integrirano z vsebinami, osmišljali pouk in ostale aktivnosti v danih razmerah," še dodaja.

Vsem učencem je skupna potreba po socialnih stikih, občutku varnosti in sprejetosti

"Kot vzgojno-izobraževalna institucija in skladno z našim poslanstvom, bi si želeli, da bi se na šolo lahko vrnili vsi učenci in tako imeli enake možnosti zaključiti šolsko leto," pa Krota komentira ukrepe ministrstva. Vsaka razvojna stopnja ima po njenih besedah svoje specifike, a skupna vsem otrokom je zagotovo potreba po socialnih stikih, občutku varnosti in sprejetosti. "Poudariti moram, da smo v obdobju šolanja na daljavo, želeli narediti čim več, da bi zmanjšali socialne razlike in različne možnosti, ki so jih imeli učenci za opravljanje dela od doma. Temu primerno smo zelo hitro vzpostavili mrežo učne pomoči in tutorstva. Poteza in organizacija se je izkazala kot zelo pozitivna in učinkovita," še dodaja pedagoginja.