Ljiljana Matešić ob sinovem portretu

18-letni Marko Matešić se je 17. septembra 2015 odpravil družit s prijatelji. Bil je četrtek. Pozdravil je mamo in se odpeljal s svojim skuterjem. Nekoliko kasneje je eden izmed njegovih prijateljev pritekel skozi vrata hiše družine Matešić in sporočil grozno novico. Marko je imel prometno nesrečo.

Prometna nesreča se je zgodila okoli 20. ure v naselju Sergaši, le nekaj metrov od Markovega doma. Marko se je z motornim kolesom znamke Piaggio z bencinske črpalke vključeval na glavno cesto Dragonja–Koper, ko je v smeri proti Kopru z osebnim vozilom Toyota pripeljal danes 51-letni Michele Puissa. Vozili sta skorajda čelno trčili, Marko je padel z motorja in utrpel tako hude poškodbe, da je nekaj ur kasneje umrl v izolski bolnišnici.

Njegovima staršema se je sesul svet, njuno trpljenje pa se nadaljuje še danes – ne zgolj zaradi boleče izgube, ki jo je nemogoče preboleti, temveč tudi zaradi pravosodnih organov, ki so ju po njuni oceni pustili na cedilu.

Kako je prišlo do prometne nesreče?

Michele Puissa se je tistega četrtka peljal iz Dragonje proti Kopru, ko je na glavni cesti, tik pred bencinsko črpalko, preko neprekinjene črte pričel prehitevati pred seboj vozeče vozilo. Ker je šlo na avtodom, ki mu je zakrival pogled na cesto, ni videl, da je ravno v tistem trenutku z bencinske črpalke na cesto v smeri proti Dragonji zapeljal 18-letni Marko Matešić. Na zaporni površini sta trčila pod kotom 30 stopinj, Marka je odbilo z motorja, ta pa je še okoli 44 metrov drsel po cesti v smeri Kopra. Puissa je svoje vozilo zaustavil šele 120 metrov od mesta trčenja.

Marko je zaradi silovitega udarca glave ob sprednji levi del osebnega avtomobila ter udarca glave v vozišče utrpel hude in obsežne poškodbe glave in možganov (prečni prelom baze lobanje, številne prelome baze lobanje, pretrganje prsne aorte) obležal na vozišču. Odpeljali so ga v Splošno bolnišnico Izola, kjer je v jutranjih urah podlegel hudim poškodbam.

Policisti Policijske postaje Koper so po ogledu kraja nesreče ugotovili, da je Puissa prekoračil najvišjo dovoljeno hitrost, namesto 50 km/h, je vozil 73 km/h. Poleg tega je prehiteval čez neprekinjeno črto, torej tam, kjer prehitevanje ni dovoljeno. Na kraju nesreče je bil Puissi odrejen alkotest, ki je pokazal 0,00 mg/l, ni pa mu bil odrejen strokovni pregled, niti ni bil testiran za prepovedane droge.

PPP Koper je pri Okrožnem državnem tožilstvu v Kopru 5. oktobra 2015 vložila kazensko ovadbo zoper Puisso, a je tožilstvo 29. junija 2016 sklenilo, da kazensko ovadbo zavrže, ker da Puissa naj ne bi storil kaznivega dejanja. Vredno je omeniti, da sta starša Marka Matešića za ovržbo ovadbe izvedela šele po lastnem poizvedovanju, septembra 2016. Vložila sta predmetno zahtevo za uvedbo preiskave in zahtevo za dopolnitev kazenske ovadbe ter zasebno kazensko tožbo, saj sta prepričana, da bi moral Puissa kazensko odgovarjati. A sta tudi tu doživela hladen tuš. Sodišče je na prvi stopnji Puisso oprostilo.

"Hočem, da mi sodišče javno pove, na podlagi česa so oprostili Puisso" 

"Gre za v prometu zelo nevarnega človeka," je prepričana Ljiljana Matešić. In res je bil Puissa po lastnih besedah pred leti v Italiji že obsojen za kaznivo dejanje vožnje pod vplivom alkohola. Lani so tržaški mediji poročali še o enem dogodku, v katerega naj bi bil vpleten. Lanskega januarja naj bi ga tržaški policisti aretirali, potem ko jim je bežal z avtom slovenske registracije, med begom naj bi odvrgel zavitek s konopljo, tik pred aretacijo pa pogoltnil dva grama kokaina, zaradi česar je bil odpeljan na izpiranje v katinarsko bolnišnico. V avtu naj bi nato policisti odkrili še nekaj več kot 250 gramov marihuane, manjši zavitek kokaina in večjo vsoto denarja. S kvesture so takrat sporočili, da je bil voznik, s katerim so imeli opravka, pod vplivom alkohola. "Tik preden je trčil v mojega Marka, naj bi v krožnem toku izsilil prednost ženski, ki jo poznamo. Iz Dragonje je že 'šibal', imel je 'brzino'," je svojo trditev podkrepila Markova mama.

Dokazano je bilo, da je Puissa prehiteval čez neprekinjeno črto, ob zmanjšani vidljivosti zaradi pred seboj vozečega avtodoma, ob povišani hitrosti. "Sodišče pa je z razsodbo, da ni kriv, sporočilo, da je vse to dovoljeno. Od kdaj je dovoljeno prehitevati ob polni črti? Voziti prehitro?" se sprašuje Ljiljana, ki bi od sodišča želela le eno – pravično sodbo. "Pravična sodba pa je zame zaporna kazen, nič drugega," je odločna. Na razsodbo sta se z možem pritožila na višje sodišče in sedaj čakata na obravnavo.

Ljiljana je neutoložaljiva  

"Teh pet let živiva peklensko življenje, slabše kot koprski klošarji. Znotraj sva mrtva," s solzami v očeh in trepetajočim glasom pove Ljiljana, ko nam razkaže Markovo sobo: "Takšna je kot takrat. Nič nisem spremenila, nič premaknila."

"Marko je bil zlat otrok. Nikoli ga nisem kovala v zvezde, a je bil res priden, ljubeč, skrben," pove in nadaljuje: "Tistega dne me je poklical v službo in ko sem ga vprašala, zakaj me kliče, je rekel: 'Kar tako, da ne boš rekla, da te nikoli ne pokličem.' Prosila sem ga, če lahko kupi mleto meso, da bom skuhala omako za pašto. Kupil ga je s svojim denarjem. Še sedaj hranim tisto škatlo pašte, ki sem jo odprla tisti dan." 

Niti betonska čelada mu ne bi pomagala

"Marku se očita, da ni imel čelade. Res je ni imel. A zdravniki so nam zagotovili, da mu pri tako silovitem trku nobena čelada na svetu ne bi pomagala. 'Gospod, lahko bi imel betonsko čelado, pa bi vseeno umrl', je mojemu možu v bolnišnici povedal eden izmed zdravnikov," se tragičnega dogodka spominja Ljiljana.

Markova soba je nedotaknjena od septembra 2015.

Puissa letos ostal brez noge

Michele Puissa, ki je tudi sam oče dveh otrok, družini Matešić ni izrekel niti sožalja. Na sodišču je dejal, da se ne čuti krivega za nesrečo, ki se je zgodila v Sergaših: "Zelo mi je žal za to tragedijo, vendar menim, da nisem bil malomaren pri svoji vožnji. /.../ Jaz se za to nesrečo ne čutim odgovornega. Iz pietete do umrlega sem se odpovedal zahtevi za izplačilo odškodnine na vozilu." Trdil je, da ni prehiteval, temveč, da je hotel le obvoziti avtodom, ki je zavijal na bencinsko črpalko.

"Karma ga je ujela," so letošnjega maja ob novici, da je v nesreči na Šmarski cesti, le kakšna dva kilometra stran od tragične nesreče v kateri je umrl Marko, ostal brez leve noge, dejali mnogi. Nesreča se je zgodila ravno na četrtek, pol leta po tem, ko ga je sodnica oprostila. 28. maja 2020, malo pred 22. uro, se je 51-letni Tržačan z motorjem peljal po Šmarski cesti proti Dragonji. V prvem ovinku je izgubil nadzor nad motorjem, padel in po nekaj metrih drsenja z nogo zadel v prometni znak. Zaradi močnega udarca mu je pod kolenom nogo odtrgalo. Policisti so ugotovili, da je vozil neregistriran motor, in to brez vozniškega dovoljenja.

Je sodišče krilo hrbet tožilstvu?

"Tega primera se je že od vsega začetka držala smola," je prepričan odvetnik družine Matešić, Marko Zorman. "Policija je sicer v neki meri korektno ugotovila dejstva, ki so potrebna za nadaljnji potek kazenskega postopka, ni pa recimo zaslišala očividcev, ki bi lahko dodatno razjasnili okoliščine nesreče. Recimo, da je šla policija tukaj po minimalnem standardu najmanjšega odpora, a bi se morala zadeva vseeno zadovoljivo izteči. Kasneje se je sicer izkazalo, da temu ni tako, kajti izvedenec, ki je bil imenovan s strani sodišča, je ugotovil popolnoma drugačno dejansko stanje in je prevalil odgovornost za samo nesrečo na žrtev: kakor da bi on vozil po nasprotnem pasu in bi se mu storilec izogibal, posledično pa je prišlo do nesreče. Policija je sicer ugotovila ravno obratno, da je obdolženec vozil s preveliko hitrostjo, da je zapeljal preko neprekinjene, polne črte, na nedovoljeno površino, kjer je povzročil trk, posledica pa je bila smrt. Zaradi tega izvedenčevega mnenja je tožilec odstopil od pregona, kar je nezaslišano."  

Družina se je odločila nadaljevati pregon in se sama angažirala, da je izsledila obdolženca, ki se je izogibal pozivu. "Na glavni obravnavi pa je sodišče presenetljivo zavrglo obtožbo z 'izgorovorom', da je sicer res, da je vozil prehitro, preko neprekinjene črte, po nedovoljeni površini, ampak da je takrat imel zmanjšano vidljivost, čeprav je iz policijskega zapisnika razvidno, da je bilo vreme jasno, vidljivost pa dobra," je pojasnil odvetnik. Matešićeva sta se tako konec januarja pritožila na razsodbo in zdaj čakata na sejo senata višjega sodišča.

"Sumim, da je bil osnovni problem v tem, da je bilo sodišče zgroženo, da bi moralo na podlagi zasebne kazenske tožbe izreči zaporno kazen. Takšnega primera v zadnjih 30 letih v Sloveniji ne poznam. Bil bi velika sramota za tožilstvo," pravi Zorman. "Zato menim, da je sodišče iskalo nek trivialni razlog, da ni izreklo obsodilne sodbe. Ob izreku zaporne kazni bi se namreč postavilo vprašanje, zakaj ni pregona vodilo tožilstvo. Na koncu se zdi, kot da je sodišče malce pokrivalo tožilstvo, saj bi to bil škandal za pravosodni sistem. Dokazov seveda nimam," nam je svoje domneve zaupal odvetnik Zorman.

A dejstva, da je Puissa prehiteval, kjer ne bi smel, ob zmanjšani vidljivosti zaradi večjega vozila pred seboj, ob povišani hitrosti, ostajajo, na potezi pa je zdaj višje sodišče.