Kot je Štromajer povedal na nedavni novinarski konferenci, so sodelujoče umetnike prosili, da imenujejo nek predmet, lahko točno določen ali nekaj, kar so morali šele sestaviti. Na ta način so se približali temu, kar so umetniki želeli, da jih predstavlja na razstavi kot njihov umetniški objekt.

Čeprav se na videz zdi, da se letošnji festival nekoliko oddaljuje od multimedijske umetnosti, se kurator s tem ne strinja: "Danes v svetu umetnosti ne govorimo več o digitalnih, virtualnih, elektronskih umetnostih, ker je to nekaj, kar smo že prešli. Življenje okrog nas je popolnoma digitalizirano, zato se večina multimedijskih umetnikov že danes ukvarja s t. i. postdigitalno ali postinternetno umetnostjo, ki seveda vključuje tudi analogne stvari, kot so predmeti. Res pa je, da veliko teh reči izhaja iz interneta ali digitalnih umetnosti."

Festival presegel svoje okvire

Prvotni namen festivala, ki je želel približati informacijske tehnologije širšemu občinstvu in obenem seznaniti predvsem mlajše generacije z drugačnimi možnostmi uporabe novih medijev, je presegel svoje okvire. Letošnja izdaja po Štromajerjevih besedah celo že nakazuje njegovo morebitno prihodnost.

Kot pravi direktorica novogoriškega kulturnega doma Pavla Jarc, se je festival predvsem v zadnjih nekaj letih pogumno lotil zahtevnega predstavljanja vrhunskih medijskih umetnikov, ki s svojimi deli premikajo meje in razumevanje vloge medijskih umetnosti. Zaradi tega se Nova Gorica po njenih besedah že umešča na svetovni zemljevid najsodobnejšega dogajanja na tem dinamičnem, vedno svežem in vznemirljivem, a zahtevnem umetnostnem področju.