Kostno-mišična obolenja (KMO) in psihosocialna tveganja (PST) pri delu so že desetletja glavni vzrok zdravstvenega absentizma, dolgotrajne odsotnosti z dela, delovne invalidnosti in prezgodnjega upokojevanja delavcev. Zato zdravstveni absentizem zaradi kostno-mišičnih obolenj in psihosocialnih tveganj, povezanih z delom, predstavlja velik javnozdravstveni problem.

Analiza stanja, ki je bila opravljena iz baze podatkov NIJZ o bolniškem staležu kaže, da se pojavnost KMO in DSM v Sloveniji iz leta v leto povečuje, prav tako se podaljšuje povprečno trajanje ene bolniške odsotnosti. Odstotek bolniškega staleža zaradi KMO je med letoma 2015 in 2019 v Sloveniji narasel za kar 43 odstotkov, najpogostejše z delom povezane KMO pa so vzrok za več kot 15 odstotkov celokupnega zdravstvenega absentizma.

Največji odstotek izgubljenih delovnih dni na zaposlenega zaradi z delom povezanih KMO beležimo pri boleznih spodnjega dela hrbta, sledijo bolezni zgornjega dela hrbta, bolezni kolenskega sklepa, ramenskega obroča, zapestja in roke, kolka ter kostno-mišična obolenja komolca in gležnja.

V opazovanem obdobju, med 2015 in 2019, je bila začasna nezmožnost za delo zaradi najpogostejših z delom povezanih KMO v povprečju večja pri ženskah. Pojavnost teh obolenj narašča s trajanjem delovnih obremenitev in s starostjo delavca, razlikuje pa se glede na področje dela oziroma tip delovnih nalog, ki jih posameznik opravlja. Izmed vseh starostnih skupin je bilo število primerov KMO na 100 zaposlenih najvišje v starosti od 45 do 64,9 let. Obenem pa se je potrebno zavedati, da ta obolenja lahko doletijo vsakogar, ne glede na starost, spol in tip dela, ki ga opravlja.

Verjetnost bolniške odsotnosti in slabšega počutja znatno povečajo tudi psihosocialni dejavniki tveganja na delu, ki povzročajo stres in z njim povezane težave. Izvori psihosocialnih dejavnikov so številni, z delom povezan stres ter ostala psihosocialna tveganja na delovnem mestu pa so lahko pomemben sprožitveni dejavnik za pojav duševnih stresnih motenj (DSM) v delovno aktivni populaciji.

Spletno orodje in e-učbenik

Spletno orodje projekta PKMO je javno in brezplačno, za uporabo pa je potrebna registracija, ki jo lahko opravite kot delavec ali kot delodajalec.

V e-učbeniku spletnega orodja lahko najdete podrobne opise problematike z delom povezanih kostno-mišičnih obolenj in psihosocialnih tveganj, ergonomske in kineziološke ukrepe na delovnem mestu in v prostem času ter aktivnosti za obvladovanje psihosocialnih tveganj pri delu.

"Ugotovi in odpravi" vprašalnik

Posebnost PKMO spletnega orodja je vstopni ''Ugotovi in odpravi'' vprašalnik. Delavec na podlagi podanih odgovorov prejme individualizirano poročilo o njegovem tveganju za KMO in DSM glede na starost, spol in tip dela, ki ga opravlja. Še več, poročilo glede na prepoznano tveganje in morebitne že obstoječe težave vključuje povezave do poglavij spletnega orodja, ki so za delavčeve težave v tistem trenutku najbolj priporočljiva.

Ergonomski ukrepi za preprečevanje KMO so razdeljeni glede na tip dela, ki ga delavec opravlja, in sicer ali gre za delo z računalnikom, pretežno sedeče delo, pretežno stoječe delo, fizično zahtevno delo, delo v prisilni drži, delo s ponavljajočimi gibi ali delo, povezano z vibracijami ter glede na telesni predel. V kolikor KMO trenutno niso prisotna, pa spletno orodje delavcu poda priporočila za preventivne vsebine.

Za zdravje delavca je poleg ergonomske ureditve ključna tudi telesna dejavnost. Slednjo lahko na delovnem mestu v svoj delovnik vključimo že s preprostimi ukrepi, kot so aktivni prihod na delo, izvajanje aktivnih odmorov na delovnem mestu in ogrevalnimi vajami, ki pripravijo telo na fizično zahtevnejša opravila. Poleg telesne dejavnosti na delovnem mestu je priporočljivo tudi redno izvajanje prostočasne športne dejavnosti za krepitev zdravja in gibalne zmogljivosti. Navodila in priporočila glede izvajanja vseh naštetih oblik telesne dejavnosti so že vključena v spletnem orodju, dodatno pa so v pomoč tudi slikovni prikazi in videoposnetki. Na voljo so tudi priporočila glede sprostitve telesa med delom.

V tretjem sklopu spletne platforme so zbrane tudi vsebine s področja psihosocialnih tveganj pri delu. V tem sklopu so ponujeni nasveti glede prepoznavanja simptomov stresa in izgorelosti ter opisani ukrepi za zmanjšanje psihosocialnih tveganj, povezanih z delom. Na voljo so video vsebine tehnik sproščanja in vizualizacije.

V sklepnem delu e-učbenika so zbrana še priporočila delodajalcem. Pomembno je, da tudi delodajalci prepoznajo resnost KMO in psihosocialnih tveganj v povezavi z delom, in delavcem omogočijo izvajanje in upoštevanje ustreznih ukrepov.