DZ je noveli zakona o dohodnini in zakona o DDV sprejel v okviru širšega paketa davčnih sprememb pred dvema tednoma. Državni svetniki so odložilni veto izglasovali prejšnji teden, ko so izražali nasprotovanje predvsem znižanju meje za obdavčitev samostojnih podjetnikov po sistemu normiranih odhodkov, novi davčni olajšavi za visoko kvalificirane delavce iz tujine, dodatnim administrativnim bremenom za podjetja ter zvišanju obdavčitve sladkih pijač.

Novela zakona o dohodnini po besedah državnega svetnika Bojana Kekca ne naslavlja bistvenih izzivov konkurenčnosti in ni skladna z ustavnim načelom enakopravnosti in pravne države. "Predvsem pa na njeni podlagi podjetja ne bodo mogla privabiti oz. zadržati visoko usposobljene delovne sile," je dejal o olajšavi za mlade do 40 let, ki bi se v Slovenijo vrnili po dveh letih dela oz. študija v tujini ali pa so tu zaposleni tuji državljani. Strokovnjakom, ki celotno kariero ostajajo v Sloveniji, teh spodbud ne ponuja, je opozoril.

Državni svet nasprotuje tudi znižanju meje za vstop v sistem t. i. normirancev s 100.000 na 60.000 evrov letnega prometa. Takšno znižanje je preveč rigorozno, je dejal Kekec. Nasprotoval je še nekaterim drugim določbam, med drugim krčenju bonitet za električna službena vozila, kar se mu zdi v nasprotju s cilji zelenega prehoda.

Poslanci so tako morali o noveli zakona, katere uveljavitev je predvidena 1. januarja 2025, glasovati še enkrat. Za je glasovalo 50 poslancev Svobode, SD in Levice, proti je bilo 28 poslancev SDS in NSi.

"Novela ne naslavlja izboljšanja konkurenčnosti gospodarstva, ustvarjanja delovnih mest in dodane vrednosti," je dejal Rado Gladek (SDS). Jernej Vrtovec (NSi), ki se ne strinja predvsem s spremembami za samostojne podjetnike, pa je izrazil prepričanje, da jo bo ustavno sodišče že prihodnje leto razveljavilo.

Z novelo zakona o DDV se v slovenski pravni red prenaša dve evropski direktivi, vlada pa je vanjo vključila še nekatere druge rešitve. Kekec je opozoril, da se z določbami o vodenju dodatnih evidenc in širokega nabora podatkov nalaga zavezancem dodatne administrativne in stroškovne obremenitve. "Sporna je tudi izločitev dobave pijač z dodanim sladkorjem ali sladili iz obdavčitve z znižano stopnjo DDV," je dejal. Višji DDV na sladke pijače po njegovih besedah ne bo zmanjšal porabe nezdravih pijač in torej ne bo imel pričakovanih ugodnih učinkov za zdravstveno blagajno.

DZ je novelo zakona o DDV, katere uveljavitev je prav tako predvidena 1. januarja 2025, pri ponovnem odločanju potrdili z 48 glasovi za in 26 proti.

Medtem ko so jo poslanci koalicije hvalili, ker da med drugim prinaša razbremenitve za zavezance, so ji v opoziciji nasprotovali. "Gre za še enega od zakonov, ki pod navidezno skrbjo za gospodarstvo vsebuje vse kaj drugega," je dejal Franc Rosec (SDS). Vrtovec pa je vladi očital, da zvišuje davke pod krinko zdravega načina življenja.

DZ je danes s 50 glasovi za in 26 proti vnovič potrdil zakon o izvrševanju proračunov za leti 2025 in 2026. Nanj so državni svetniki izglasovali veto, ker je DZ v postopku sprejemanja proračuna za leto 2025 potrdil dopolnilo, s katerim so jim v korist onkološkega inštituta odvzeli nekaj manj kot pol milijona evrov.

DZ potrdil tudi zakon o izvrševanju proračunov

Državna sekretarka na ministrstvu za finance Katja Božič je danes povedala, da je bil obseg sredstev v finančnem načrtu državnega sveta za leto 2024 določen v višini 3,2 milijona evrov, do 27. novembra pa so odhodki tega organa znašali 2,5 milijona evrov. Za leto 2025 je kljub zmanjšanju sredstev obseg določen v višini 3,4 milijona evrov in pričakovati je, da bo to zadostovalo za njihovo nemoteno delovanje.

89. izredna seja Državnega zbora
➡️https://t.co/G6cAb2cibL pic.twitter.com/Z8DkqfJKFd

— Državni zbor (@Drzavnizbor) November 28, 2024

"V primeru izkazanih utemeljenih potreb je izjemoma možno zagotoviti dodatna sredstva," je dodala. Kot je spomnila, je DZ potrdil predlog določbe, na podlagi katere se sredstva proračunske rezervacije porabijo za tiste namene, za katere v proračunu niso zagotovljena sredstva ali niso zagotovljena v zadostnem obsegu, omogočajo pa nemoteno izvrševanje proračuna v tekočem letu in so namenjena za izvajanje obveznosti, ki so določene z zakoni in predpisi.

V koalicijskih poslanskih skupinah Svoboda, SD in Levica so soglašali s pojasnili vlade in zakonu v predstavitvah stališč napovedali ponovno podporo. Medtem so bili v SDS in NSi do takšnih potez zelo kritični.

Andreja Kert iz Svobode je povedala, da zakon zagotavlja ustrezne pravne podlage, po katerih bodo proračunski uporabniki tekoče izvajali svoje naloge. Spomnila je, da je DZ spremenil tudi druge določbe, denimo dvig povprečnine za občine, dodatna sredstva za občine in davčno razbremenitev zavezancev za dohodnino.

Zavrnitev tega zakona bi bila po besedah Milana Jakopoviča iz Levice škodljiva, saj se sredstva prerazporejajo za reševanje prostorske problematike Onkološkega inštituta Ljubljana. "V Levici smo mnenja, da je javno zdravstvo ena najpomembnejših prioritet te vlade," je obrazložil njihovo podporo zakonu.

Soniboj Knežak iz SD je povedal, da delovanje državnega sveta in drugih neodvisnih proračunskih uporabnikov ne bo ogroženo. Vlada pa bi morala bolje usklajevati konkretne predloge proračunskih sredstev, zato bodo v prihodnje bolj strogo vztrajali pri neposeganju v finančne načrte teh organov brez njihovega soglasja, je napovedal.

Tomaž Lisec iz SDS je glede onkologije vprašal, "ali ste res tako nesposobni, da ne znate izpeljati zakona o investicijah na področju zdravstva iz leta 2021, ampak raje jemljete državnemu svetu in računskemu sodišču". Opozoril je na neusklajeno krčenje sredstev računskemu sodišču in na nakup stavbe na Litijski cesti. Zakonu tako ostro nasprotujejo tudi "zaradi namena vlade, ki želi uzakoniti dosedanje nepravilnosti pri porabi proračunske rezervacije".

Zakonu nasprotujejo tudi v NSi. "Ne glede na vlado je pomembno, da krepimo te institucije, da so neodvisne, da so robustne in da so steber demokratičnega procesa," je poudaril Jernej Vrtovec. Tako je eden izmed njihovih argumentov, zakaj zakonu nasprotujejo, to, da "ne spoštujete nadzornih institucij pravne države, jih ne krepite, ampak jih finančno omejujete", je pojasnil.